Toliko je bil pomolil Križan glavo pod streho, da je videl, kako leze oni skoz odprtino iz svoje ječe. Urno skoči z lestve doli in zakriči tovarišu; a v naglici se človek zadene ob vsako reč, in Premec je povsod na poti, tako da se je bil Juri že skril med drevjem, ko je počila puška. Kaj pomaga zdaj Križanova jeza!