strel (4.170)

sem se globlje med drevesa in sprožil poskusni	strel,	potem sem se zaprl v garažo in sédel na stol	A
zdele neznosne, zdaj je bilo, kakor da jih je ta	strel	kar odpihnil.Iz vseh por na telesu mi je udaril	A
gentium’ molčimo, kakor tiste reve ptice, ki	strel	jim zapove: ‚silentium’! *	A
svetlih mirijad. Ko zdaj si prišel v strašnih	strel	hitrosti ljubeči Bog, svoj narod kaznovat, a	A
spominov v grozečih vlakih kdaj strášila kakor	strel	svitlih v oblakih, da jókala bi in stokala bi	A
zdrava, čolnič po mene plava, na barko kliče	strel;	po zemlji varno hódi, moj up je šel po vodi	A
tvojem gradu!“ Samokres mu dvigne drzna roka,	strel	odmeva glasno po dvorani in na tlà se zgrudi	A
‒ Ljubezen pokori otroka. Ne,	strel	ne bodem streljal!‒ Morebiti krivico, nehote	A
In samo lovec ji sledi ...	Strel	v tišino; droben curek krvi; brinovka obleži	A
zdrava, čolnič po morju plava, na barko kliče	strel.	Le jadra spet napnimo, valovom se zročimo, kak	A
je bil še otrok on, ko je prišel vanj Cirilov	strel	in strah zaradi tistega njegovega strela.Saj	A
da ne bi volili lipe. Vendar je bil Cirilov	strel	drugačen, prišel je iz temne veže, s polžastih	A
krtačo; preden je počil na stopnicah Cirilov	strel,	je tudi takó drgnila pod, zdaj, petnajst let	A
barake v kopalnico, in ko je za vrati počil	strel,	da je šel po drugo.« A spet je Paul zatulil	A
njen ukaz bliskovito stegnila roko. Počil je	strel.	Mongoli so odskočili kakor divje živali, belo	A
se že zravna na obzidju. In takrat poči prvi	strel.	Dragič omahne in izgine.	A
treh skokih v koruzi. In takrat poči drugi	strel	in takoj za njim skoraj hkrati še dva.Dragič	A
Boris povedal, je še v istem hipu zastokal.	Strel	je dobil v trebuh.Baje je to strašno; človeku	A
Stekel sem okrog ovinka, toda kmalu sem zaslišal	strel.	Ustrašil sem se, pa sem naglo priletel nazaj	A
Tesno se je oprijel kola in zamižal.	Strel	je počil, toda Obrekar ni čutil nobene bolečine	A
Letela je proti vasi, in kmetje, ki so slišali	strel,	so zdaj stali sredi travnikov in njiv, si z	A
Trenutek popolne tišine. Nato poči oster	strel.	Nančika široko odpre oči, krčevito pritisne	A
Dolga, zlokobna tišina. V daljavi poči	strel,	nato zelo blizu zareglja brzostrelka.	A
pritiskajo k tlom, držijo orožje pripravljeno na	strel	in strmijo nizdol po čistini. Napeta	A
si pomežikneta in oba hkrati oddata poskusni	strel	tik nad Drejčevo glavo. Drejc preplašeno	A
V daljavi zamolklo bobni. Včasih poči	strel.	Sova drži med koleni zaboj in podaja	A
svoji.100 . \/ . / Nenadoma poči ob robu gozda	strel.	Nato zareglja strojnica - in še isti hip zahrumi	A
zamahne z revolverjem proti njej in sproži.	Strel	odjekne.Trenutek tišine in onemelosti.	A
stopa četa borcev s puškami, pripravljenimi na	strel.	Za njimi se opoteka dolga vrsta bolničarjev in	A
divjal boj oboroženih, tu tudi ni padel niti en	strel,	vse je bilo opravljeno z rezili in topimi predmeti	A
sta na obisku pri zlatarju, tja je priletel	strel,	kakšne strašne stvari so se dogajale to noč	A
slišiš in čutiš in to ni več tvoje dejanje, tvoj	strel	in brizg njegove krvi skozi stisnjene prste	A
enotam. Streljali so, kar se je dalo, noben	strel	nizgrešil.Ko so se jim sovražniki posamez bližali	A
pohodila množica? Ali pa ga je zadel kak zablodel	strel?	Našel sem tudi nekaj za Fedjatina.	A
premakne zunaj. Bencinske eksplozije, kakšen	strel	v zrak, naj se nekoliko derejo, toliko da jih	A
do tedaj je bilo pravilo ustavljanja najprej	strel	v zrak, potem pa v noge in čeprav so se kopja	A
žarki, so se na Pogancih, kjer je padel prvi	strel	v vojni, ki se je nekako sramežljivo najavljala	A
okoli dveminutno zatišje, ko ni padel niti en	strel,	in spet znova.Čudno, prečudno, je pomislil.	A
poklopce!« Glas je v hrup zasekal kot puškin	strel	v gluho noč in besede so se mu zarezale v male	A
še kadilo. Očitno je drevo dobilo direkten	strel.	Kakšna rušilna moč, jebotebog, je zaklel in čelo	A
smeli pustiti blizu, mu dati priložnosti za	strel.	V vozilu je postalo še bolj vroče, strah se je	A
pednjih, plazeč se prek bodečega podrastja z na	strel	pripravljenim orožjem.Čas mu je med plazenjem	A
pritiskati približno sedem do deset sekund.	Strel	te mora presenetiti in če te preseneti, bo to	A
zaupati. Zato je treba dobro meriti; če pa	strel	ne zadene, potlej pa puško za tanki konec prijeti	A
pojedla gospoda, in kaj imam jaz od tega? Še	strel	ne bo plačan.Če ju pa pustim tukaj, mi požre	A
ta se je bil že izgubil. Toliko da je slišal	strel	in videl, da Juri pada, že se je obrnil in dirjal	A
skoz cel . / . / stran 232 . / teden; noben	strel	ni zadel, in čoln nam je kimal na vodi, češ	A
spodnesel in sam se postavil; dva zajca na en	strel.	»Moja hiša ima tudi več prostora kot Škorčeva	A
najbrž že na pol mrtev in vojaškega povelja za	strel	morebiti še slišal ne bom. Bogve kakšen je prehod	A
podnevi zveni nocoj njegov glas, po vasi se čuje	strel,	ulice ožive in ljudje nekako veselo hite v božji	A
oddajo zjutraj točno ob devetih iz vseh topov	strel.	To povzroči v nasprotnem taboru zmedo.	A
na plano, med stenami rajskih dvorov odjekne	strel.		A
vem, samo o tem ni govoril, predstavljam si	strel	skozi okno, drobec bombe ali granate, zdrobljene	A
pripada svet!« Zdajci je počil za njegovim hrbtom	strel.	Vsi so se preplašeni ozrli, načelnik se je od	A
ravsanja, praskanja in davljenja! Na vpitje in	strel	‒ Atif je bil ustrelil, pa ni nikogar pogodil	A
Glej, lahko se zgodi, da bosta žrebala za prvi	strel,	ta lahko pripade inženirju in ‒ puf v moje tri	A
morajo s tveganjem lastnega življenja preprečiti	strel,	ko bi eden nasprotnikov meril ali predolgo meril	A
Čez pol minute se je razdal dvoglasen močan	strel,	pištoli sta izbruhnili po kolobarcu tan kega	A
ravnodušja. Ni se roka zatresla, ko je počil	strel,	niso vztrepetale ustnice, ko sta zažvižgali	A
eden mora obležati. Po žrebu je pristal prvi	strel	načelniku: poslednjikrat se mu je posmejala	A
kakor v sanjah se mi dozdeva, da sem res čula	strel.	« Stari gospod je spet stopil po sobi, migal	A
prepričan, da ga zadeti ni bilo mogoče. Na moj	strel	so se naglo zbrali gonjači in prihajala je gospoda	A
Vsebina OJ, MLADOST... 4 POJDIMO V KOROTAN 10	STREL	V SRCE 27 KOLEDNIKOVE PRIKAZNI 44 PO DVA IN	A
gmajnico, n-mav čez jezero ... . / . / stran 27 . /	STREL	V SRCE Tistega leta je bila velika noč zelo	A
senco na snegu. Ila je bil, ki se je utaboril za	strel.	Kozar se še ni oglasil.	A
je majala z glavo županja. »Zato je dobil	strel	v koleno.Tak mu je dobiček!«	A
gruntarjem, ni treba. Zato pravim in še rečem: Ta	strel	ni bil namenjen v koleno.Bog sam ga je naperil	A
premražen, od toče zbičan in od treskov in	strel	ves preplašen. Nejc spet v smeh: »Je-je-je poudarjal	A
za Donavo, na ribljo čorbo.« »Res je, sto	strel!	« je zavpil Resnik in se počil po stegnu. »Ti	A
zamrejo in le zdaj pa zdaj še poči kak posamezen	strel.	Naprej, Lovrek!	A
ta okna; ne slišal bi se krik na cesto, niti	strel	...Ampak če ti je tako bolj pogodi, ne stopim	A
veselo zabrliznil. Udarilo je v tišino, kakor	strel,	sošolci so se smejali, učitelj je zmerjal do	A
to storil, še za kljuko je držal, ko je počil	strel.	Planil je v izbo, od vseh strani so prihiteli	A
prikazal pisan turban, a v stolpu poči alarmski	strel.	Glej, novi turbani se zibljejo za vrhom, konjiki	A
prežene ljudstvo v varnejše zavetje. Četrti	strel	zadene ob vrata in peti in šesti obnje, da se	A
završe gori Turkinje, a z okna poči alarmni	strel.	»Poglejmo gori!« priganja Juran in išče vrata	A
je vzbudil mirni tabor, a tu s kule je počil	strel,	Turkinje mahajo s stolpa. »Hazurala*! Gjavr	A
volkovi, ‒ mati!« krikne. Tedaj poči iz dvorišča	strel.	»Hajdi, pojdiva!« zgrabi Gregorič konja.	A
o bojni sreči, kar poči v rano jutro alarmni	strel.	Dušman je tu!	A
zori izmučen ... Tedaj pade s prednjega brda	strel.	»Alarm!« se zgane Turjaški.	A
»Alarm!« se zgane Turjaški. »Oče,	strel!	« prihiti sin Vuk. »Turčin je tu,« de Herbart	A
Gleda, vidi: pred duplino v medli luči ognjenih	strel	stoji človek v prtenicah in srajci domače preje	A
zaklical: »Kmetje, spametujte se!« Odgovoril mu je	strel.	Radetič je okrenil glavo v stran.	A
kakor ob požaru in je jeknil z gradu topovski	strel	iz mortalete, so se zaprle tudi trgovine.Čuti	A
kako narašča šum množic. Potem je bilo čuti	strel.	Nekomu med kmeti se je sprožila puška po nerodnosti	A
kot jermen. Tedaj je čuti klic straže, nato	strel.	»Peter, Peter!« zakliče prevzeto Gradnik.	A
Samo kamen je treba odvaliti pa izprožiti	strel	v smod niku.Pol gradu bi se sesulo.	A
naenkrat Krvina nasloni puško na lice in - pok! -	strel	predre jutranjo tišino. Nisem se še	A
Ha, ha!« »In če buti moj	strel	tebi v trebuh, Aricaga,« vprašal je Jurij Ljudevit	A
se oko ozre, povsod se mu nov svet odpre. J.	Strel	Na mehkih blazinah v kupeju drugega razreda	A
žerjavici belili palilno železje. Zdaj in zdaj buti	strel,	da se pretrese hrib in dol.Vmes se oglašajo	A
orožje, pomeri in izproži. Mogočno je odmeval	strel	v daljno noč.Pri žaru smodnikovem je opazil	A
zraku nad njim razprostirala. Ravno tedaj poči	strel.	Čul ga je Viktor in izprožil orožje proti njemu	A
Takrat sem čul ravno tak krik, ker je bil	strel	iz topa zdrobil in odtrgal kornetu obe nogi	A
pripravljena, da bi enega ali drugega ne prehitel	strel	iz samokresa ali pa sunek z dolgim in ostrim	A
v žareče žrelo, ki je metalo iz sebe gorečih	strel	na stotine.Dol in goro je pretresal grom in	A
zadonel po sobi pok, kakor bi se bil sprožil	strel.	Majal se je strop tja in sem; na steni viseča	A
kjer bi bilo zadeto življenje. Ko je počil	strel	in se je razkadil dim, valjala se je zver po	A
svoje smrtonosno orožje, če mu pride žival na	strel.	Tako bodi!l	A
Hm!« je zadovoljno prikimal Ostrorogi. »Tak	strel	bi prebil tudi bronasto oglavnico,« je ugotovil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani