»In če buti moj strel tebi v trebuh, Aricaga,« vprašal je Jurij Ljudevit hripavo, »kdo pa se bo potlej smejal, he? kaj pa potem, he?«
»Potem, Jurij Ljudevit,« krohotal se je polkovnik, »potem zatisnem oči v Gospodu ter zlezem staremu Abrahamu v naročaj kakor obstreljen zajec pod brinov grm.