Na noge, Turčin je tu! Glej, gori izza pristave se je prikazal pisan turban, a v stolpu poči alarmski strel. Glej, novi turbani se zibljejo za vrhom, konjiki vro z vrha v breg: rdeče, modro, pisano se razlije po zelenini, žive barve se tepo v nesoglasju, nad njimi se vije v vetru polumesec ... »He, alah!« zapojo konjiki svojo bojno molitev.