stiska (2.252)

Po ozki mestni ulici. Ob zid se	stiska	Barbara Sitar, ki opazuje procesijo, duhovnika	A
sprli! Ženske so pač hude krvi, in za ženine je	stiska.	(Stopar, Katarina, Karlina odidejo.)	A
vre v meni in se vse trese v mojem drobu.	Stiska	pesti.‒ Lenčka, če se spozabim!	A
Tona, saj ne razumeš, kako me boli, kako me	stiska	in mori, da bi vse raztrgala.Ah, Tona ‒ jaz	A
ni, sicer ‒ sicer ‒ ga zadavim. Škriplje ‒	stiska	pesti. URH ima roke prekrižane na hrbtu	A
Sam nehote čutim, kako težko diham ves ta čas.	Stiska	me nekaj neznanega, nedoumljivega.To ni strah	A
pokrižajte! ZLODEJ se je bil obrnil k peči ter se	stiska	v kot. ŽUPAN: Tudi vi se pokrižajte, cenjeni	A
Takó je že ljubezni pač usoda. Nesreča moja	stiska	mi srcé, do vrha polni kelih bol mi tvoja.Prijateljs	A
ne, ne, vijolica, ki roka hrepeneč jo k prsim	stiska.	Li veš, kako vsled sončnega obiska žarnó blešči	A
drugačnega srca, silnejšega, bridkejšega. Že	stiska	in skeli obroč iz jekla razžarjenega,	A
objame nas: strast in žalost in trpljenje	stiska	srce kratek čas ... V Bogu naj vam srečni	A
zapuščaj žalujoče otroke ‒ Razveži vrv, ki ti	stiska	zakrneli vrat, naj ne bo le brat tvoj brat;	A
meso pa se je zažiralo v hrustanec ... Popolna	stiska,	kot nebeško stanje posvečenih.In za nameček	A
vriska; a siromaka mraz in glad pod milim nebom	stiska.	Kedó z menoj spregovori besedico prijazno?	A
glasna stresa pisane glavíce, sestra k sestri	stiska	zarudelo lice. Šepetanje tajno nosi zrak čez	A
V njegovi glavi so ceste prekrižane, v dlani	stiska	ključ. Ognjene oči privide meljejo, telo trpi	A
Razviharite se na vse strani! Stoletje se	stiska,	zaprt do vratu na dežju stojim, ko da nisem	A
hrana samoten moj dan. Ovija bršljan se in	stiska	veje, a meni trpljenje zvezuje roke. Naj se	A
jamri, kar Jožef je po angelu imel. V objem me	stiska	in navzad krivi kraljestvo osovraženih reči	A
peham?« Drozeg drži še vedno pest na mizi in	stiska	robec v njej; oči mu žrejo prodirljivo v soseda	A
svojim oficialom?« se nenadoma oglasi Evgen. Roke	stiska	v žepih, a z nogo se umakne malo bojazljivo	A
Fitigot!« Rebec se mu zahvaljuje in mu	stiska	roko; a obraz mu je vseeno spačen. -Lepo mu	A
čim prej mogoče!« Rebec plane ves vesel in	stiska	Drozgu roko pa se ozira k Toni, naj se tudi	A
vdovec.« Janez pa le bulji v očeta, pest se mu	stiska,	zobje mu škrtajo, nejasne misli se mu motajo	A
ji zajezi ploho psovk. Toplo ji govori in ji	stiska	roki. Ona se briše z robcem in diše težko od	A
sédel na njegovo mesto. Dolgi in sloki Stopar	stiska	noge pod stolom in se guglje enakomerno, žvekajoč	A
se vrže nanj. Stari ga boža po laseh in mu	stiska	glavo k sebi... pa se obrne krčevito v zid, skuša	A
izpostavljena pljuskom manjša površina, krči vrat in	stiska	pesti, da bi se uprlo valovom mraza in mokrote	A
pljuskom zmeraj manjša površina, in krči vrat in	stiska	pesti, da bi se uprlo valovom mraza in mokrote	A
zgoraj navzdol; nad njim dvoje rok krčevito	stiska	koleno, on pa si misli, da se sloki podčastnik	A
Ležala je vznak in jasno videla, kako se hiša	stiska	k strmemu pobočju kakor gnezdo k skali, podnjo	A
njegovih čudnih besed, njegovega čudnega glasu in	stiska	njegove roke, kar je bilo še najbolj čudno,	A
pripravil govor, toda zdaj dobro ve, da ga preveč	stiska	v čeljustih in da ne bo mogel govoriti. Zato	A
grem, sem bolan!« pravi. »Vse me veže, vse me	stiska!	Moram!«	A
rjavi, kipeči skali. Neda, živo dekle, se mu	stiska	na prsi. - Neda, lepa in mlada deklica	A
Težko je brez zemlje, ki daje kruha. In rod	stiska	zobe in v srcih mu raste kletev. Tujcem	A
nova spoznanja. Takrat je bila pri hiši taka	stiska,	da so se z avtobusom vozili samo v sanjah.Vsa	A
Modrej in molče prišla Pod ključ. Tam se cesta	stiska	med Sočo in visoko navpično steno.In tam se	A
planil s peči, se tolkel po prsih in tožil, da ga	stiska.	Zgrudil se je pri mizarski klopi in izdihnil	A
vije bela cesta. Pod skalnatim previsom se	stiska	majhna vas.Ozračje je tako čisto in vas tako	A
otrok. Mišice na obrazu mu trzajo, krčevito	stiska	čeljusti in davi jok. Počasi stegne roko proti	A
izgine v njegovem širokem objemu. Stane jo	stiska	k sebi, nato pa ji počasi z obema rokama dvigne	A
Bom! Bom!« mu kriči Stane na uho in mu veselo	stiska	roko. Zavoglarju žari starčevski obraz	A
partizanske strojnice že zadrdrajo - Sova pa še vedno	stiska	čeljusti, sovražno strmi po čistini in čaka	A
surovih desk. Med oknom in ozkim pogradom se	stiska	stara miza, ki je nastlana s papirji.Na steni	A
pokrov svoje pločevinaste tobačnice. Tildica se	stiska	k njemu in mu drži rokona rami, kakor bi ga	A
drugačnimi, zelo rahlimi kretnjami pokriva z odejo in	stiska	k sebi. Gruča partizanov se približa	A
sedita Sova in Boris, se spet premakne. Sova se	stiska	k Borisu in strmi proti morju. Nato si z rokavom	A
dolgo in gosto nabrano črno krilo, ki jo tesno	stiska	v pasu, in v kratek životek iz žameta, ki je	A
poišče trdnejše opore, razklene čeljusti, ki jih	stiska	tegoba, in začne brati s srditim glasom.Razglas	A
in porine glavo naprej. Žuželjčevka pa še	stiska	pesti in še kriči vanj, kakor bi čutila, da	A
kopic!« se oglasi počasni Temnikarjev Nac, ki	stiska	k sebi res čokato Pavlo. »Že devet!	A
brišejo roke ob hlače, v kuhinjskih vratih se	stiska	stara glava k stari glavi.Nihče ne zine niti	A
izkazuje Paziju svojo ljubezen; vlači ga za rep in	stiska	za gobec, pretepa ga s šibo in brca z boso nožico	A
Vatovic drži z levo roko za očala, z desno pa	stiska	kupe knjig pod pazduho in se rine med rojem	A
lijak, da trobenta skozenj, vse knjige pa trdno	stiska	pod roko, pod pazduho. -	A
naprej ali za celo vrsto nazaj. To je silna	stiska,	silen napor, ki ubija duha in srce.Starec bi	A
razprta sluz tam zadaj na tilniku, nejasna	stiska,	zlepljen jezik, ostra dalja, prašna sled, daljna	A
grmado knjig in zvezkov, ki jih komolec krčevito	stiska	k telesu, na tla, na umazan pločnik, in stegne	A
komolec ji visi okorna torbica, v drugi roki	stiska	nekaj svetlega, kakor da bi se bala, da bo tisto	A
rokama se oprijema hrapavega debla. S palcem	stiska	k dlani papirje in s členki trdno drgne po drevesni	A
nemirnimi očmi in roko, tisto roko, v kateri	stiska	dve fotografiji, moli predse. -	A
zavrne. Ko mu pojasni, da se obroč okrog njih	stiska,	da je pritisk vse hujši in da ga prav verjetno	A
jezdi na belcu in ga tisočnoga ljubeče in vdano	stiska	v svoj objem. Za zmeraj.	A
toži? je rekel Anton. Te kaj muči in v prsih	stiska?	Odveč!	A
vprašanj. Galebji Simon, kakšna modrost ali kakšna	stiska,	kaj ga priklepa na galejo? Zakaj vztraja v svojih	A
spletka je velika in obsežna, okrog Družbe se	stiska	obroč, bolj ko diplomacija popušča, čvrstejši	A
komolcev in je ročaj sablje ječal od silnega	stiska	njegove dlani, napetih mišic, ostroge so samo	A
jeruzalemski zvoniki se majejo, Katarina se	stiska	ob steni, zadržuje solze, sredi te naenkrat	A
zmeraj znova te prevara. Zdaj ti okrog srca	stiska	obroč sive tesnobe, daleč okrog srčne gmote	A
dihati, da ne bi bilo čutiti komaj zaznavnega	stiska	mojih tresočih se usten na svili tvojega krila	A
trdo ruvata. Potem je spet med gnečo teles,	stiska	ga.Hudič ni spravljen v melanholičnem računalniku	A
celovitost. Slikar Mrtvaškega plesa v Hrastovljah se	stiska	pod napušč cerkve, s katerega lije topli primorski	A
katerega lije topli primorski dež na Istro,	stiska	se in tam čez sluti Mediteran, onkraj drugega	A
Pogovori so redki.	Stiska	trganja, in ven useka brca po uličnem avtomatu	A
isti časnik poroča, da med naseljenci vladata	stiska	in glad in da je že izbruhnil prvi upor med	A
v valovih nekaj izžema notri v telesu. Nekaj	stiska	in se razpenja. - Zgini, reče Vili Fink,	A
vrata so zaprta. Neodločno stoji spodaj in	stiska	steklenico pod plaščem.Nato se odloči in zatiplje	A
udarci mu čofotajo po obrazu, on pa drži in drži,	stiska	in vleče in spenja, dokler roke nenadoma ne	A
nazaj. Ramiz ga prijemlje in ožema v rano in	stiska	ranjeno desnico in Vili Fink čuti, da se vse	A
nekakšen strah, ki me zanesljivo grabi in me	stiska	okrog srca.Tam spodaj sem čutil, da je v zraku	A
rokami na senceh in ušesih. In nisem vedel, ali	stiska	te roke skupaj na glavi zato, da ne bi slišala	A
mi je, da mi pritiska ob ramena, da me strop	stiska	k tlom.Ponoči sem se prepoten prebujal in okrog	A
obliva neka čudna ganjenost in da me hkrati	stiska	okrog srca, ker sem tukaj na tleh, ker sem brez	A
razvezana, kakor na straneh tiste knjige, ki jo zdaj	stiska	pod vlažno pazduho.Na peronu mu je pogledala	A
strani je videl moža v civilni obleki, ki se	stiska	k vežnim vratom in s puško meri nekam v ulico	A
Kmalu bo večer, potem bo noč, okrog nas se	stiska	obroč, pogajalcev in nobene pametne ponudbe	A
prihuljeno pa se plazi okrog gospodarja; kako	stiska	rep med noge in si misli, da bi bil le že prestal	A
žena. »Kadar kak kandidat volivcem umazane roke	stiska,	mu je tudi hudo; a vsak pameten človek pravi	A
sključila in zgrbila sama nezakrivljena beda in	stiska;	glad in mraz in trud in vročina sta jo bila	A
stran 210 . / »E, gospod Korbin pa danes	stiska	in pritiska,« je dejal major, ko je bil izgubil	A
brisala solze, ki jih prej ni iztisnila lastna	stiska,	pač pa zdaj ubogega očeta nesreča.Korbinka in	A
»Ali beraško? Ali mislite, da mi jo že	stiska	v roke?Nikar ne zabavljajte!	A
da bi se s čimer koli soočil. Taka njegova	stiska	ga je gnala, da je bežal pred vsemi in vsem	A
nič velikega ni bilo v njegovem početju, le	stiska,	poželjivost in dihtivost, oblizništvo, nepotešenost	A
čepi Danica sama zase pred Drljačkino hišo,	stiska	roki pod gunjič ter gleda v mirno nočno globino	A
bila lepa! In čemu me gleda tako proseče in	stiska	šivanje v naročje? Kaj je bilo?	A
rokicami maha okoli debele glavice ali pa ju	stiska	pred nosom, kakor da kaže osle.Kako prečudno	A
povedati: Notar je prav fin gospod, ni umazan, ne	stiska	grošev in rad malo pokvarta in pokroka ‒ kaj	A
tistega večera, saj veš, Janez. Kar nekaj mi	stiska	srce in vedno se nečesa bojim.Prepričana sem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani