Kot vodo in prst jemlje drevju bršljan, trpljenju si hrana samoten moj dan. Ovija bršljan se in stiska veje, a meni trpljenje zvezuje roke. Naj se ne vije po drevju bršljan, naj v meni vzbrsti in se vzpne razigran, za drevje pusti naj vso vodo in prst, naj moja samota ga hrani v brst.