stiska (101-200)

tako ga bom stisnil, da bo vodo dal.« Krišpin	stiska	in ožema kepo.Iz nje se pocedi zelenkasta sirotka	A
prav, če je krenil na desno, ga je zalotila	stiska.	Vsa domovina, naj je bila cesta ali njiva, mesto	A
nič več tisoč, potlej pa še in še. In taka bo	stiska	takrat, da še svojim šolnom ne privošči, da	A
Pri Figovcu, kjer so se ustavili, je bila	stiska	za prostor v hlevu, toliko je bilo konj. France	A
brnel, kot bi zvonil k pogrebu. Torej taka je	stiska,	da naš človek, ki je dvignil vrišč, kot bi gorelo	A
dobro čutila, da je ne vodi močna roka, da ji ne	stiska	bokov mlado, krepko koleno. Radovan si je otiral	A
da je ne mori tisti grozni omamni vonj, ki	stiska	srce in mračì misli.Proč je bilá od ljudi, ki	A
»Govori, dobrotnik! Trpljenje	stiska	mojo dušo.Pripravljena sem.«	A
utaborili na podu pri godcih, da je bila že prava	stiska.	In vsi so jedli do sita, vsi so pili po mili	A
tedaj je opazil, da oficir na Milanovem stolu	stiska	obrvi, in si v isti sapi čestital za svojo bistrovidnost	A
Miloševa roka.	Stiska	ji zapestje. 'Spet me tako drži,' je pomislila	A
nekoliko večja žaga. V ozadju, bolj na samem, se	stiska	preužitkarska hišica, ki v prikrito jezo najstarejšega	A
mukoma, kakor pri najtežjem delu, grlo se mu	stiska	od groze in po hrbtenici se mu pretaka ledena	A
odpelje z razborske postaje, se kakor premražen	stiska	v svoj kotiček.S pogledi streže za roji gorečih	A
potrebe otipava dozorevajoči plod in ga nezrelega	stiska	v roki, namesto da bi ga pustil rasti in zoreti	A
viku vžiga bes, drami se žival. Bolj in bolj se	stiska	krog okoli ujetnika, pesti se dvigajo, spačeni	A
obe ujetnikovi roki; z železnim prijemom ju	stiska	za njegovim hrbtom in ga v temi poriva po stopnicah	A
zaljubljene besede ... ustnice se bližajo, telo se	stiska	k telesu ... Da bi mogel stopiti nenadoma v	A
kot mi očitala moje ravnanje. Kako se mi srce	stiska,	kadar vidim v tvojem očesu nezadovoljnost!Kako	A
odprtem oknu in gleda v zvezdnato nebó. Zopet mu	stiska	srcé brezmejna žalost, goreče hrepenenje.Solzé	A
se okuži, če se ga dotakneš. Tvoje srce se	stiska	od trpljenja, v očeh te skelijo pritajene solze	A
zbégane, kam bi posegle? Čemu se ti duša zvija,	stiska	in krči, kakor ptič v pesti?Sedem let, Evstahij	A
ud velike družine, in zdelo se mu je, kot da	stiska	roko tisočim dobro znanih ljudí, ki razumejo	A
zaječalo bo globoko v zemlji sami. Srce se vije in	stiska	od bolečine, brani se, rajši bi molčalo; ali	A
pust in žalosten ta kraj, da se človeku srce	stiska,	in zakaj je tako zadehla in trohnobna ta vaša	A
plašljiva je bila in mehkotna, kakor otrok, ki se	stiska	v kot in je vsak hip pripravljen, da zakriči	A
stran 349 . / smem predstavljati in srce se mi	stiska	od žalosti, če se spomnim tistega dne ...In vse	A
poražena, kogar še ni dosegel graničarjev meč, se	stiska	nazaj na hodnike, izhoda išče skozi zakladnice	A
Spravi in molči!« »Uhani, kaj bom z njimi!« jih	stiska	srečno dekle. »Nadela si jih boš, ko boš nevesta	A
z njo po ognjevitem španskem taktu, jo molče	stiska	za roko, a srce se mu razburja bolj in bolj	A
globlje s trikotom, ki se razteguje in zopet	stiska.	Turška konjenica je razdvojena, prisiljena k	A
Kapetane!« priskoči Lenkovič k Herbartu in mu vesel	stiska	roko: »Iskreno ti čestitam in te zahvaljujem	A
da je stari blazen. Pri Mohamedu, venomer mi	stiska	roko in žlobudra svojo molitev.« »Preden bomo	A
vojske, ki jo je izmučil težki dan. Ljudstvo se	stiska	v grad in k vojski, doma jih je strah pred očrnelim	A
Carigrad naj gre k sultanu v divan*. Herbart	stiska	trpke misli in ne opazi Jurana, ki stopi predenj	A
Strašen je v svojem obupu. Krčevito	stiska	v rokah poslednjo svojo silo, gorje, kamor bo	A
smrtnega vrtinca ... A silni oklep se krčevito	stiska	... Herbartu gine vojska, mož za možem se seseda	A
« »O mamica, o mamica!« prosi Jerica in se	stiska	za belo ženo. »To ni tvoja mamica,«	A
sama grenkoba so ga usta. Mrtva togota mu	stiska	srce. Zakaj ne mara? vprašuje sam pri sebi.	A
že vprašal grof, kaj menijo tlačani, ko jih	stiska	ka kor neumno žival.Da kolnejo, da so odgovorili	A
prijatelj major, in za Boga, to mi peče in	stiska	trpečo dušo, da temu nadvikarju ničesar ne morem	A
daljnem gozdu pa vlada nočna tišina! Filip	stiska	krčevito dlani k obrazu, zdaj in zdaj mu zatrepeta	A
sedi Bogomir Lesovéj in grozno zre in od srda	stiska	pesti, Časih pa gotovo, brez dvoma gotovo malo	A
družbo jesti in piti. Kjer se mu ponudi prilika,	stiska	roke in, kjer le more, naglaša z veliko navdušenostjo	A
Stopivšega v to svetišče, ga niti najmanjša	stiska	ni preobdala.S srečnim obrazom je pristopil	A
Ali še nekaj je tu, vaša milost, kar mi kri	stiska	iz srca. Bil je tu starejši brat in spravil	A
sedejo za mizo in nekaj časa molčé. Srce jim	stiska	toga in nikomur se ne poljubi izpregovoriti	A
Henriku!« je vzdihoval v skrbeh. Pa še druga	stiska	ga je pestila in mečila.Urh Ljubljanski je poslal	A
berači so ti Ljubljančani.« »In vse mesto se	stiska	pod hribom, kakor tale naša vas.Na hribu je	A
zaupljivo posnemalo. . / . / stran 304 . /	Stiska	je bila baš zdaj velika. Iz Podravja so prhutale	A
branil, ko ga je k sebi klical opat, zdaj pa ga	stiska,	glej, sama žene tja. »Hoj, Trlep, kaj	A
sočivjem in meril zvrhoma ‒ po vaseh je bila velika	stiska	za živež, povsod je krulila lakota. »Patra Lavrencij	A
kožuhovino, vse, in mu še ni dosti.« »Časi so taki,	stiska	je huda povsod,« jih je menih učil in miril	A
vkup, je opat tožil: »Po vsej deželi je huda	stiska	za živež.Naši tlačani stradajo, da je joj.	A
zemlji in znamenja na nebu, hudi davki in velika	stiska	ljudstva so napoved še večjih nadlog in bridkosti	A
Kaj ti je?	Stiska,	lakota, da svet mrje od vsega hudega, ti bi	A
gostiti vaju ne morem, kakor bi rad. Sila in	stiska	gospodinjita po deželi.Ko bi se vsaj z možmi	A
»E, desetine dobimo dosti nazaj, kadar nas	stiska	vije, a tlaka nas tudi ne žuli preveč.« Hodotaji	A
preživljal, dasi ga je marsikdaj pestila tudi	stiska.	Pa so bili pomanjkanja krivi sovražni časi in	A
Spočetka se je obotavljala. Pa je kmalu točasna	stiska	odrinila nekdanji ponos in Priba se je razgovorila	A
vzdihne, zdaj ga srdita jeza pograbi, da pesti	stiska	in meni: ves svet bi podrobil, raztrgal, razmetal	A
hitro pobira, k nogam ali pripognjena v ogib	stiska	in s preveslom v snope veže.Na ta način se hitro	A
vsemi je že ležalo tedaj nekaj kakor tesnoba, ki	stiska	vojaka pred bojem.In boj, pravi boj za obstanek	A
toli počasno. Predme stopi umazana ciganka in	stiska	v naročaj na pol nago in očitno bolno dete.	A
zamomljal Bajželj in nenadoma se mu je zazdelo, da	stiska	v raki ničvreden papir. »Presneto, na trdnem	A
zakaj pa se v cerkvi, kadar že gre, tako čudno	stiska	v kot in se še prekriža ne.« »Kje naj dobim	A
pred njim raste Tinetova postava. Desnica	stiska	pištolo in roka mu kar nič ne trepeče. »Tine	A
ga zgrabi, privzdigne, drži ga nekaj časa in	stiska,	kar kosti so hreščale, potem ga trešči ob tla	A
hčer od tal, strastno jo objema in poljublja,	stiska	jo na prsi, ogovarja in po imenu kliče; položi	A
ali ne mislite, da je pijanec. Mrcina rajši	stiska	nego razmetava.Ni kranjske sorte; ne bo popil	A
Drevju nisem poznal cene. Prijela me je nova	stiska,	potreboval sem petdeset goldinarjev.Sosed mi	A
tudi domača hči. V hiši je vladala puščoba in	stiska,	da se ne more dopovedati, in rasla je še neprenehoma	A
umetnega. Starešina od veselja kar poskakuje in	stiska	roke meni in dijakom.Nevesta se začne smehljati	A
kotu kraj jasli zagleda majhno deklico, ki se	stiska	k zidu in bridko ihti. Pa to ni bila Jerica	A
Oče pa se praska za ušesi, godrnja nevšečno in	stiska	pesti, pa čaka, da se Gab vrne in tedaj ga zgrabi	A
« Francelj pa le bulji v očeta, pest se mu	stiska,	zobje mu škrtajo, nejasne misli se mu motajo	A
Čedna tridesetletna ženska, okrog katere se	stiska	šest otrok.Zraven nje pa stoji on, njen mož	A
Repnikov in si otepa sneg z obleke. Jezen je,	stiska	pesti in obljublja maščevanje Kristini, Vinku	A
Včasih so ljudje več dali. Seveda, gospodarska	stiska	je zajela naše kraje. Tudi v Ameriki ni nič	A
zanikrni Živković je zlo za našo državo. Beda,	stiska,	kriza, padec cen za živino in les.Ljudje in	A
Nima moke, kruha nima, tudi za krompir je	stiska	in ga ni mogoče dobiti.Pišejo, da je pomanjkanje	A
obljublja mladi Mirtič. »Daj mi roko!« sili brat,	stiska	desnico in se vnaprej zahvaljuje.»Hvala ti,	A
teče v velikih vojaških čevljih preko ceste in	stiska	roko nekemu starcu. Praprotnik ustavi korak	A
sinje svile, zavita je v rožnat plašč, ki ga	stiska	bolj in bolj nase, da se od nobene strani nič	A
ovratnik in srajco s trdimi prsmi. Ob oknu se	stiska	v kot in v rožnat pled mlada in jako elegantna	A
obljublja mladi Mirtič. »Daj mi roko!« sili brat,	stiska	desnico in se vnaprej zahvaljuje.»Hvala ti,	A
Gleda ga v oči. Ustnice prezirljivo	stiska.	Klofuta ga.	A
Gnete jo.	Stiska	jo vedno močneje.Ida se privije obenj.	A
veselo, si reče in stopi ven. Pod nastreškom se	stiska	pet psov.Eden, zlatorjav kokeršpanjel, dvigne	A
Eni plešejo polko. Alko	stiska	v objemu prsato natakarico.Bebasto se glasno	A
uživanja. Vse telo se ji začne premikati, krčevito	stiska	stegna in stoka skozi nos od ugodja, ko z ustnicami	A
so zamaknjeno zazrte v obok prehoda, ustnice	stiska	in samo obraz se mu pri vsakem udarcu skremži	A
čar, čar neznanega, še nedoumljenega, in mu	stiska	roko. Znenada se ji Uri nasmehne.	A
skupaj; trese se v še neobčuteni nasladi in se	stiska	k mlademu telesu.Občuti, da ga boža neka roka	A
zagleda Urija, ki čepi pred zaprtimi vrati in	stiska	glavo med dlanmi.Zasmili se ji tako sključen	A
ležišču, nanjo pa nalega Rami in jo med občevanjem	stiska	za vrat.Oba sta zaripla, dušita se in vse kaže	A
nezavest, potem smo to dolžni storiti!« Sumar	stiska	k sebi Brindo in gleda in posluša Solusa, ki	A
mehkobo in ujemljivost, ko se vsa prestrašena	stiska	k njemu.Nosnice se mu razpro, ker začne željno	A
mika, da bi se z zobmi polotil ljube, ki jo	stiska	v objemu. Samo da Maksim samodejno ne vklopi	A
najbrž podala s kakšnim namenom. Čedalje bolj jo	stiska	groza izgubljenosti v času in prostoru. Zakliče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani