prijazno (7.211)

NELA: Profesor nekaj premišljuje. (Profesorju	prijazno)	. Profeeesooor. Habilis nekaj premišljuje	A
dolgodlaki cucki, španjeli, setri, ki te pridejo	prijazno	povohat s svojimi mrzlimi smrčki, radi te povohajo	A
Ženski z lutko, ki ždi v kakšnem kotu sama, nekaj	prijazno	prigovarja in ji ponuja hrano.Doberman ima pred	A
Franc natoči žganja v kozarec. Zelo nasilno	prijazno.	FRANC: Izpij.	A
Emilija polagoma, natihoma, prijateljsko in	prijazno	izpodrinila prijateljico in sestrico Karlino	A
potezami in omiljenimi robovi; valovijo kot	prijazno	morje in božajo čute kakor zrak v samoti velike	A
preveč, da Vam šele zdaj odgovarjam na Vaše	prijazno	pismo, ki mi je bilo resnično v veliko veselje	A
poštenega človeka. Ne bilo bi sitno, zakaj deklé je	prijazno	...Mahoma.	A
izgubljencev - TILA: Ah ne, ah ne, saj je	prijazno	tukaj.Po tobaku diši in po žganju, kakor sem	A
Hvastju: Kaj si rekel? HVASTJA: Nič; le	prijazno	mi dovôli, da se smejem. Župan, zdravnik	A
razvije; vse drugo nam bo navrženo. NADUČTTELJ	prijazno	: Gospodična, vesele in malo premišljene so	A
JERMAN: In kadar je prišel k njim, so ga	prijazno	sprejeli.- Vzame svetilko in jo nese k mizi	A
Hvaležen sem ti za koline, hvaležen tudi za	prijazno	misel; ali na tej poti, kakor bo grenka, mi	A
napišem dolgo in grenko slovó. Ali komaj sem te	prijazno	pozdravil, mi je bilo srce nenadoma vse lahko	A
MATI: Kako bi mogli biti drugačni?	Prijazno	je med vlažnimi zidovi. NOVLJAN se vrne	A
misli, da sem nesrečna? Zakaj ne govori več	prijazno	z menoj?Kadar pridem k njemu, se obrne od mene	A
svetom zadovoljni. Posebno, če so podedovali	prijazno	posestvo.Toda, Franc, nazadnje je vendar žalostna	A
zbadljivost? FRANC: Iz iste sklede, kakor vaše	prijazno	pričakovanje. Odide v obednico.	A
jaz pojdem, kamor drži pot ... Le roko mi daj za	prijazno	slovo in še to rožo za spomin. POLJANEC:	A
Zahvaljujem se gospodarju in graščaku Petru za	prijazno	povabilo.Ampak razložite mi, cenjeni Konkordat	A
kretnje so oprezne in premišljene; govori počasi,	prijazno,	neodločno: Oprostite, gospod doktor, da sem	A
zeló vznemirjen, prijatelj. MLAKAR: Ah, kakó	prijazno	... kakó se zanimaš zame ...Povej mi, Strnén, ali	A
ljubeznivim pogledom, - da je izpregovorila	prijazno	besedo, - da jo je pobožala po obrazu in jo	A
nevarnosti preté ko dvajset mečev. Ako gledaš	prijazno,	je telo mi neranljivo. JULIJA Za vse na	A
Gornik, ne jezite se, ali svetoval bi vam čisto	prijazno	- nekaj pametnega. GORNIK: Kaj mi svetujete	A
PEPCA Saj. (Se	prijazno	nasmeje in odide.) MENTEJ Saprabolt.	A
Posebno ti bi se moral stiditi kot svoboden mož	prijazno	v lice gledati onim frankovskim možem, katerih	A
jaz sem bil tu sprejemam. A kakor veš, ne vrlo	prijazno.	Prosil sem, ko sem prej k tebi hodil sem, zato	A
kralja lahko pristopamo. JANKO Vi ga boste	prijazno	sprejeli, ujec, pojde vam od srca.Meni pa bi	A
umrl, praviš, in gotovo se na zadnjo uro ni	prijazno	domišljal mene, svoje hčere, ki ga je nehvaležno	A
tudi. Pa kaj te ne bi ljubil, ko zreš tako	prijazno,	da se ne da izreči z besedo neizrazno. Glej	A
kar je bilo prazno, sedaj blesti nasproti mi	prijazno,	življenje mi je bilo dolga noč. Življenje dan	A
hladne ti dajó, dobre sestre, svetle zvezde, te	prijazno	gledajo, ljubica, krasnà poljana, pa v naročaju	A
branil je, ni ubranil se prošnjam matere.	Prijazno	kupec mu róko poda, ne zdi se mu škoda zlatá	A
Zastonj več druzih postopa za njo, le njemu	prijazno	se smeja oko. In kar mu obetate očesa njé, potrdijo	A
odgovora ne zvem. Od déleč gledaš, draga! me	prijazno;	prevzetno vihaš nos, ko mimo grem. Ak v tebe	A
kristjani, kak z vjetimi Valjhun srditi rabi,	prijazno	delj mu tam ostati brani, stopiti k sebi ga	A
najno v glavi, me mož, ki je ta uk učil, doide;	prijazno	v svoji šegi me pozdravi, pove, de préd je štet	A
Mati, mati, daj poglej me! Naj v oko ti zrem	prijazno!	Naj ljubezen iz njega pijem!	A
luna vstaja. Temni sodi se vrsté okoli in	prijazno,	kakor ljubi znanci zro ti v lice in molčé	A
Tam, v Raveni starodavni Flavij sprejme ju	prijazno,	Flavij, grádu gospodar. III	A
in govoril Jakobu, očetu. Pogostí ga Simeon	prijazno,	ga napaja z vínom do večera. A napóka	A
pomore mu v ljubezni Ruben. In obljubi Ruben mu	prijazno,	da več solnce dvakrat ne zatone ko mu	A
193 . / ”Res prijazna je beseda tvoja, in	prijazno	odgovarjam nanjo: bodi, Hamor, kakor te je	A
blagoslova posebno daleč naokoli, ali ki bi vendar	prijazno	in skromno pozdravile popotnika, če bi prišel	A
muc“ koraka po dvorišču mu naproti; pes	prijazno	ga počaka, z milo prošnjo se ga loti:	A
prazno, In časi svoje černe očí Daj gledati mi	prijazno.	O da pri vas ostati ne smém, Kjer živel bi v	A
Zastonj tu stojiš, zastonj boš stal, Da kdó bi	prijazno	besedo ti dal, Da kdo na veselje bi vzel te	A
sreče branil ‒ kdo? O pridi! hram te tihi vabi,	Prijazno	lučica berlí; Kar se zgodilo je, pozabi, In	A
Pómlad iz krvi rodila cvetke tisočere bo ter	prijazno	mi gojila svoje nežne hčere bo. Deve zorne,	A
nebom stiska. Kedó z menoj spregovori besedico	prijazno?	Kedó, kedó razveseli srce, veselja prazno?	A
privabi srečnih ptic. Razkropi se vse krdelo čez	prijazno	gorsko selo, razdeli se v pare trop, slednji	A
SVETIŠČE Z višave zelene je cerkvica bela	prijazno	v dolinski odsevala cvet; gor romarjev četa	A
te srčnó, srčnó! Ko travnat ôtok v puščavi	prijazno	tukaj zeleniš; vojak ponosen se mi zdiš, stoječ	A
na tebi moje se oko! ‒ . / . / stran 110 . /	Prijazno	oljkovo drevo, pomnik nekdanjih dni cvetočih	A
redil. Nisem lovil jih iz slab′ga namena, vedno	prijazno	sem z njimi ravnal, sem jim pridajal najslajša	A
glavó; bolj se užiga, vedno bolj miga zvezdic	prijazno	zlato. Vetrc pihljaje jezero maje, rahlo ob	A
malo ljubkega, toplega smeha, še eno dobro,	prijazno	besedo, predno odideš od nas. ‒‒ Krvav je njegov	A
divjadi ne sledi. Tedaj po stezi dekle pride,	prijazno	se mu nasmehlja, a lovec ji nasproti stopi,	A
na okno Potrkali na okno nocoj so ji trije,	prijazno	govorili vso noč ji na srce. Vso noč so govorili	A
ledino pridirjam za njim. Glej, tamkaj z otroki	prijazno	igra, jim kratek čas dela, pri njih je doma	A
deda pa do vnuka, in če na rami nosil bo penico	prijazno,	ki mi vrtnico osmuka, ga kraj okronal bo še	A
na okostnjak moj zaigra, na škant. Ves svet	prijazno	me pozdravi, svoj lev obesim v Mesec in na pant	A
sveti večer, ko nam je pel stare božične pesmi.	Prijazno	sta se prepirala tja do kraja hiše, kjer je	A
mi je bilo znano od prej, a vse tudi novo in	prijazno,	v sebi nisem čutil nikakih težav ali neprijetnosti	A
/\ .. stran 31 . \/ nih okoli po travi. Na	prijazno	vprašanje, kaj počnem v počitnicah, sem nedolžno	A
kaj mrzlega iz shrambe. Drozgu se oči smejo,	prijazno	ga ščegeče v prsih. Hčerina divjost mu je dokaz	A
očmi pozdravi Rebca in se začudi očetu, ki mu	prijazno	prikimava in ga vabi s kupico: »Le bliže	A
domače prebivalstvo okupatorja ni pričakalo	prijazno.	11 Počasi pa se je rimska navzočnost v deželi	A
pripravljajo tla, takó kakor nasmešek, ki obljublja	prijazno	gostoljubje. »Koliko je ura?«	A
in hkrati šaljiv prizvok. Lahkotna in hkrati	prijazno	posmehljiva pripomba, ker vtis ima, da je fant	A
pripovedoval tujemu človeku o teh vtisih, bi nedvomno	prijazno	pripomnil, da so precéj nejasni in zapleteni	A
tolikokrat. - Ne zameri, Marjana, ne zameri! - je	prijazno	rekel. - Eh! - je zaničljivo trznila	A
njemu. - Ah, kam naj pa le grem? - je rekel	prijazno	in skoraj lahkosrčno.- V grmovje grem.	A
- je ponovil Temnikar in se ji nekam čudno	prijazno	nasmehnil izpod brk.A še isti hip se je pomračil	A
»Prejle sem jo gledal iz doline. Tako	prijazno	se mi je smehljala s pobočja.« »O prijazna	A
divjemu življenju kar lepo vzgojen. Nato pa je	prijazno	vprašal: »kaj tako greje?« »Kri, ki	A
vprašal: »kaj tako greje?« »Kri, ki je topla,« je	prijazno	povedala orlica.»Ti si kamen in nimaš krvi.	A
zlasala, jo je pogledala malce začudeno in nato	prijazno	rekla: »Avanti! Avanti!« Jerica	A
Milica. Pobrisala si je pramen las s čela, se	prijazno	nasmehnila in nato zaplala z nosnicami.	A
pritisnil Milico k robu gozda. »Počakaj,« je	prijazno	rekel. Milica je ubogljivo počepnila	A
razveselil kakor odrešenika. »Že kadi,« je	prijazno	rekel. »Mm?« je zamrmrala Milica, ne	A
je nekoliko postrani, kakor bi stara ženica	prijazno	nagibala glavo.Pri vsakem udarcu se je rahlo	A
zgodaj ... No, ti kar še leži in počivaj, - je	prijazno	rekel in zaprl vrata za sabo. Slišal	A
- Ne, - je odkimala. Nato je	prijazno	in sočutno vprašala:- Kako pa je mami?	A
ostal za varuha. No, pa sem ostal, - mi je	prijazno	pokimal sosed in se nato po stari navadi začel	A
bova sedela. Če bi kaj rad, pa pokliči, - mi je	prijazno	pokimal in nato počasi zaprl vrata za sabo.	A
dober in pameten človek, saj sva se večkrat prav	prijazno	pogovarjala - toda služba je služba.	A
Saj nemara res ne bo nič hudega, - je dodal	prijazno	in z resničnim upanjem v glasu. - Upajmo	A
»Saj ne grem nikamor!« sem rekel	prijazno,	da bi jo udobrovoljil.Nato sem pogledal po grapi	A
In pri priči! - je rohnel ded, toda rohnel je	prijazno,	srečno in ponosno. - Prehladil?	A
ne bomo prekladali po umazani travi, - ji je	prijazno	pritrjeval ded in rahlo polagal vreče na tla	A
- Kar naprej stopi! - je še kar	prijazno	rekel ded. V tem trenutku je stopila	A
upiralo, a odbiti se nisem upal. Tudi Zana me je	prijazno	sprejela.Posadila me je za pogrnjeno mizo, mi	A
»Saj ne govorim o tem,« sem	prijazno	zamahnil z roko.»Samo mimogrede mi je prišlo	A
temu malce bridka. Prvič, ker nismo nikdar	prijazno	gledali, če so se naša dekleta mešala z Lahi	A
njemu je stopil star, debelušen detektiv in mu	prijazno	rekel, naj gre z njim. Stopila sta na	A
človek: detektiv je, pa daje za pijačo in se	prijazno	pogovarja. »Tudi jaz imam sina, ki služi	A
tolmača in s katerim so se ob večerih večkrat	prijazno	pogovorili. V	A
vprašal pob. »Ti bi rad vse rešil!« se je oče	prijazno	ozrl vanj.»To je lepo!« je prikimal.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani