nova beseda iz Slovenije

prijazno (801-900)


pogledala že enkrat, dvakrat, in vselej manj      prijazno,      in končno se ji prav jasno čita na obrazku,  A
Bogomir Lesovéj! Ernest Malec obledi, potem pa mu      prijazno      hiti naproti ter vzklikne, kakor bi se Bog ve  A
Še bolj krepko si zatisne oči.      Prijazno      ne bo sprejet ta človek, kateri jo je sam, edino  A
prosili odpuščanja, da ste pred našo izborno,      prijazno      družbo hoteli pobegniti!« Grof Welser pripravi  A
II Drugo jutro potem je sonce      prijazno      sijalo čez otoško graščino.Ponoči je deževalo  A
bila sprejela njegovega obiska. Došlo mi je      prijazno      pismo, da se je maša že oznanila po vaseh in  A
Konštantin s svojimi bolniki,« dejal je župnik. In      prijazno      je pozdravil čudnega tega zdravnika.Bil je obdan  A
počakajte še malo! Ker sva že pri tem, da se      prijazno      pogovarjava o rodovinskih svojih stvareh ter  A
ujele. Če sva se srečala, izpregovorila je rada      prijazno      besedo, ali pregrešnega ni bilo med nama. Na  A
se lotil dekle pravega Boga!« Nato se je s      prijazno      besedo obrnila k meni: »Ti si pameten! Ti boš  A
oseba našega gospoda župnika Janeza Kašperja.      Prijazno      je izpregovoril: »Med potjo in že prej se mi  A
udeležiti svete maše. Vzlic temu je govorila      prijazno      z vsakim, tudi najnižjim človekom, da jo je  A
na svetu. Ni usekala z bičem po njem, ampak      prijazno      je odgovorila: »Ti pa najgorši fant, kar jih  A
lasulja, je nosil železne črte, in dasi so oči      prijazno      gledale v svet, sem se kmalu prepričal, da tanka  A
ni dejal besede, dekleta pa je ogovoril tako      prijazno,      kakor je ogovoril vsakega, če je bil posebno  A
slabega nego kaj dobrega!l In gospod se je prav      prijazno      nasmejal, tako da sem mu prècej na vso moč zaupal  A
noben hudič ne bo prkazu, porka madona!« me je      prijazno      pozdravila prababica in škrtnila z zobmi. »A  A
v levici pa dva dišeča kostanja, ki mi ju je      prijazno      potisnila med dlesni.Jogurt pa je skrbno zavila  A
grozečih mlak, proti zahodu. Tam so nas prav      prijazno      sprejeli, si nas dodobra ogledali in okopali  A
pogajalca. A nevihta me ni sprejela prav nič      prijazno.      Dežne kaplje so mi zalile velike pastirske škornje  A
hipoma prepoznal in se mi v tekoči slovenščini      prijazno      zahvalil za premeteno pogajalsko zmago, a mi  A
dan priredili skromen, a nadvse topel pogreb;      prijazno      so me položili v že skoraj suho zemljico, potem  A
grla, ki ga s toplim čajem, volneno deko in      prijazno      besedo pozdravi vsaka babica, ki nekaj da na  A
že se je izrazil mladi poštar, ki si ga tako      prijazno      poslal na brezplačno zimovanje k prijaznemu  A
smehljal in nemirnega konja po vratu tepljal in      prijazno      miril.»Možje iz Kranjske grofije in Slovenske  A
vihrajočimi rumenimi lasmi, jih je sprejel prav      prijazno.     A ko so mu razodeli Hotimirovo stisko, se je  A
vaju sprejmi, o mila gosta!« je obema tujcema      prijazno      želela dobrodošlico. »To je moja Jelena,« je  A
pačila, čeprav se je pater Konrad še enkrat prav      prijazno      zanimal zanj in mu obetal skorajšnje okrevanje  A
dolžnost, vse drugo je dobrotnost!« mu je opat      prijazno      ugovarjal. »Dobrotnost je zapoved ljubezni!  A
revi zdaj res ne kaže drugega nego vdano in      prijazno      se držati in v ime božje obdržati, kar si je  A
pod samostansko gospoščino?« ga je Majnhalm že      prijazno      vprašal. »Po svoji volji nikoli ne bom zapustil  A
je naposled odločil. »Tako bo bolj vljudno in      prijazno,      čeprav bi ga napol pozabil spotoma.« »Pisanja  A
hotel pozdraviti in objeti Poberevino, ki ga je      prijazno      gledala iz sončne bleščave. »Ali se  A
sedel na zadnjih nogah, z ušesi strigel in me      prijazno      gledal. ‘O, sveti Peter in Pavel,’ sem si dejal  A
in se ustrašila. »Kaj so tvoji?« ji je opat      prijazno      pomagal. »Moji, moji, ponižno prosim  A
let, pa vendar še zmerom samski človek, ji je      prijazno      segel v roko in sel za prazno mizo v kotu.   A
si le že prišel!« se je obveselila brata in      prijazno      pozdravila z gostoma. »Valpet Globočnik vsak  A
o vremenu in letini, le Poberè ga je ves čas      prijazno      držal z očmi. Francè je vesel opazil  A
Témeniške doline, poln zelenja in sonca, jih je      prijazno      gledal.Med jelševjem in vrbjem se je zamudno  A
pobesil oči. »Kdo pa ste pravzaprav?« je Linhart      prijazno      vprašal. »In kam ste se namenili?«   A
čudovito lep svet jih je od blizu in daleč      prijazno      gledal. »Trška gora,« je Linhart mignil  A
in mu vse odpustil. »O, kaj pa vidva?« ju je      prijazno      pozdravil. »Na očitno spoved sem prišel  A
besedo. Ali tu vstopi bolniški duhovnik in se      prijazno      razgleduje po sobi. »Hvaljen bodi Jezus Kristus  A
ne ure ne dneva, kdaj vas pokliče Gospod ‒,«      prijazno      svetuje mašnik. Ivan Zakotnik je že hotel prikimati  A
zdrsnilo z ramen. Pokojnejši pogled je pobožal      prijazno      domačijo. Solnce je bilo spolzelo do Višenjskih  A
daljne daljine, zelena temeniška dolina mu je      prijazno      pokimala: »Kaj tavaš tod, Brnadek ‒ ali ti nisem  A
onemle potlačenem griču čepi Grm, bele hišice      prijazno      mežikajo skozi goste sadne vrtove, proti nebu  A
morje! Ti preljubo moje morje ...!« Marija, prav      prijazno      in brhko dekle, za svoja leta še dosti močna  A
ničesar povedala?« je dejala mati sladko in      prijazno,      samo s čisto majhnim naglasom nejevolje. »No  A
če sama vem?« se je poudarila in ga čez ramo      prijazno      pogledala. Nobene ni več rekel, le vrata v sobo  A
nikoli ne kliče. A zdaj bi mu morala kazati      prijazno      lice. »Če bo Viljem utegnil, bo po praznikih  A
brdavsa. »No, pa pojdimo vsi trije!« je Trlep      prijazno      dejal in se tiho zasmejal.Vdanost obeh silakov  A
sem,« jima je šepnil. »Kako ti je, Polona?« je      prijazno      vprašal priletno, že nekoliko sključeno žensko  A
Opat je pomirjen pokimal in vprašal čisto      prijazno:      »Kaj pa sicer Gabrovci?Kako vam je?«   A
nikoli ni bal; vse na svetu bi dal, če bi mu kdo      prijazno      izdal, kdaj že bo za trdno njegova. »Pravi,  A
je množica povzemala. Slavni skladatelj je      prijazno      trenil po ljudeh in se skromno zagledal predse  A
na ravnem polju ob Ljubljanici. Baron ga je      prijazno      sprejel in se z njim menil, kako je na Dolenjskem  A
sama in Boga hvaliva, ker nama nič ne manjka.«      Prijazno      skupaj pijeta in se pogovarjata o tem, kar sta  A
slišala. Medtem vpraša France svojo ženo in      prijazno      reče: »Ljuba, dobra moja Neža, povej  A
časa pustila, da se je izjokala, potem pa ji      prijazno      reče: »Ljuba moja Neža, vem da si žalostna,  A
gospe baronki je bil Pavle zelo všeč, zato ga      prijazno      vpraša: »Kako je to, fante, ker si tako bister  A
storil. Torej ga je tudi gospa, Avguštinova žena,      prijazno      sprejela in mu ko svojemu bratu stregla.Pri  A
moj račun, karkoli boš potreboval.« Pavle se      prijazno      zahvali za tako dobrotljivo prijaznost.Prijatelja  A
do njega. Preden Pavle pismo poda, ga gospod      prijazno      vpraša: »Vi ste šolar iz tujega kraja, videl  A
prijatelja!« Potem se obrne k Francozu in mu      prijazno      reče: »Bazile, tvoja skrb za prijatelja mi je  A
solze so se mu udrle. Škof Pavel pa jima reče      prijazno:      »Zaupajta vselej trdno v Boga in on, dobrotljivi  A
veselje ji bo to; še vsakega kmečkega človeka      prijazno      sprejme, kaj bi vas ne!Dobro vem, da jo boste  A
ki je bukvice brala in pa jokala. Škof jo s      prijazno      besedo povpraša: »Žena, bi nam povedali, ali  A
premalo znam, pa še to bom pozabil.« Gospodar mu      prijazno      reče: »Fantič, prav všeč mi je to.  A
tako zelo žalosten. Zato stopi k njemu in mu      prijazno      reče: »Gospod, ne zamerite, da vas vprašam:  A
ravno tale je!« in pokaže Svetina. Francoz      prijazno      pogleda Svetina, rekoč: »Ali bi pa ti ne hotel  A
v hišo. Ko prej priljuden fant je z vsakim      prijazno      govoril in se kmalu z vsemi sprijaznil, kar  A
zapeljuje, naj vam delam krivico.« Gospodar mu reče      prijazno:      »Prav je, ljubi moj Svetin, da si mi povedal  A
mora tukaj nevoščljivost vmes biti; zato mu      prijazno      reče: »Ljubi moj Ludvik, od mladosti si pri  A
sreče.« Ludvik spozna zdaj svojo krivico, poda      prijazno      roko Svetinu in v znamenje pravega prijateljstva  A
drugim ga je dobri pater tudi opominjal in mu      prijazno      rekel: »Ljubi moj Svetin, zdaj vidiš, da moraš  A
ki je znal francosko govoriti. General mu      prijazno      reče: »Ljubi moji vojščaki, vi veste, da me  A
se je Ostrorogemu Jelenu zdelo vedno najbolj      prijazno.     Skozi gozdove tam zadaj je prehojena steza, ki  A
arenčal Sulec. . / . / stran 42 . / Razšla sta se      prijazno,      vsak ujet v mrežo svojih misli. Sulec je zabrodil  A
zdaleč začutil. Še preden ga je zagledal, je      prijazno      zacvilil in zalajal.Jelen mu je vrgel nekaj  A
naokrog po megli, Jezerna Roža?« Ostrorogi se je      prijazno      sklonil čez bok drevaka. »Veslala sem za pesmijo  A
kar po volji Kodrolaskina skrbnost. Že kar s      prijazno      besedo je odgovoril: »Kako naj bi pa pri šel  A
Urni Sulec je že odprl usta, da Jelenu nakljub      prijazno      pozdravi Karpa.Pa se je začudil.   A
zadovoljno posmejal: »Nič ne bova streljala, Ris.      Prijazno      jih sprejmemo.« »Koga?« se je začudila Kodrolaska  A
nikoli videla.« Sinjeoka se je zravnala in      prijazno      pogledala prišleca. Ni mogla prikriti, da ji  A
je stopala Kodrolaska po poševnini navzdol.      Prijazno      je odzdravljala na vse strani. Dobro se ji je  A
imel večkrat navado. Nasmehnil se je in jo      prijazno      vprašal: »Kam pa, kam, s tako zadrego?« »K studencu  A
se nikoli več ne vrne na domače kolišče pod      prijazno      Plešivco.Pa je posegel v besedo Presukani Lisjak  A
utegne gubiti časa. Nagnila se je malo naprej, se      prijazno      nasmehnila in kar sama začela pogovor: »Kaj  A
Dohitel ga je Ostrorogi Jelen. Nič kaj      prijazno      je oče vprašal sina: »Kako pa, da si Kalini  A
zmenil mi, česar se je Piščalar močno bal.      Prijazno      je ogovoril mladca: »Da nam boš brenkal na poti  A
mosta Košata Jelka in njena hči, Pisana Tulpa.      Prijazno      sta ga pozdravili in ga koj vedli v gospodarjevo  A
Pelikanov. Sprejeli ga pa Pelikani niso nič kaj      prijazno      in Drobna Grlica se mu je odmaknila.Da jo pridobi  A
krajev. Črnolasih vzhodnjakov niso nič kaj      prijazno      gledali, čeprav so bili gostje Ostrorogega Jelena  A
bili že davno napasli. Tujci jih niso nikoli      prijazno      gledali.Nazadnje so pa še zvedeli, da je čarovnica  A
migne mu, naj gre ž njim v kamro, in tam mu reče      prijazno:      »Ti si prinesel denarja, ki si ga skupil, pokaži  A
buteljo vina, gledata se znanca zopet kakor prej      prijazno;      govorila sta o vremenu, kajti dekla, katera  A
ga francoski gospodje sicer vljudno in celo      prijazno,      a dosegel je toliko ‒ kakor se je sam izrazil  A
vozi!« zavrne oskrbnik nejevoljno voznikovo      prijazno      željo in dobri svet njegov ter krene s konjem  A
bil vljuden mož. »Dober dan, mati,« dejal je      prijazno,      ko je stopil pred vežo. »Vi ste Mozolova mati  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA