nova beseda iz Slovenije

prijazno (401-500)


Šiba mu je omahnila in zelo se mu je zasmilil.      Prijazno      ga je potrepljal po hrbtu, Lisko mu je hvaležen  A
rezine kruha. Tudi dva leva sta hodila pit vodo,      prijazno      sta ležala pred votlino, da ju je Pavel božal  A
je bil pred tednom že odšel na novo faro ‒ in      prijazno      začel pripovedovati: »Lejte, okna so nova, tudi  A
priletna gospa. »Kam greš, deklica?« jo gospa      prijazno      nagovori. »Službe iščem.«   A
zrasel. »Zakaj si tako žalosten?« ga gospod      prijazno      nagovori. »Kaj bi ne bil, ko me tarejo dolgovi  A
hrasta, obstoji in gleda Bonifaca. Mirno in kar      prijazno      se mu približa in ‒ čudo ‒ izpregovori kakor  A
»I, kaj neki? Strahove, ka-li?« se je Lojza      prijazno      nasmehnila. »Še več ko strahove.  A
dvorišču. »Kje je France?« jo je nagovorila      prijazno.      »Na podu.  A
divjem skoku po dolini. Zdelo se mu je, da tako      prijazno,      tako polno svobode še nikoli ni sijalo sonce  A
kaj se je zgodilo. Naglo se je potuhnil in      prijazno      vprašal po starešini Svarunu.Prijezdil je pred  A
Tunjušem. Proti večeru sta zagledala pred seboj      prijazno      dolino.Preprežena je bilá z obdelanim poljem  A
vrhovni poveljnik, ki ga še nikoli ni pogledal      prijazno,      ki nalaga najtežje na njegove rame, tisti, ki  A
posvarim, poučim in tudi strogo kaznujem. Za to      prijazno      uslugo ti pošilja vrečico bizantincev, a za  A
postavo Radovanovo. . / . / stran 249 . /      Prijazno      ga je pozdravil. »Od kod, očka?  A
utekla. . / . / stran 133 . / Trgovec pa ji je      prijazno      namignil, prijel z dolgimi, šilastimi prsti  A
preplašila mrkega pogleda. Rustik je ni sprejel      prijazno,      ni segel po njeni roki, da bi jo potegnil k  A
dobre volje, pogodiva se,« je začel Smrekar      prijazno.      »Pet tisoč pridala, potem naj bo v božjem  A
dalje, kakor je veleval urnik. Šolarjem je      prijazno      povedala, kdo je ta gospod, nato jih opozorila  A
bi se ločila snoči v največji ljubezni, tako      prijazno      je ogovoril Aleno in vprašal po Viktorjevem  A
se naglo razumeli in pomenili, in sicer tako      prijazno,      da je pogovor postavil na laž Boštjanovo trditev  A
kako je?« »Dobro, hvala Bogu, da dobimo tako      prijazno      deklico.Saj ti nisi za šolo!«   A
le rahlo nagubana in se tudi v bornem soncu      prijazno      blešči.Stara drevesa, ko mejniki tu pa tam štrleča  A
ravan, ki jo šele tam daleč na obzorju zapira      prijazno      gričevje. "Dlani imaš pordečene tik pod prsti  A
ampak ne vem, kako to, v resnici sem se ji kar      prijazno      nasmehnila.Saj je po svoje reva, vdova je, trideset  A
žgalo, in s sapico, ki je prihajala z vode in      prijazno      potegnila po razgretem hrbtu, po tilniku, kjer  A
svojega spomina. Moderno, a tudi mikavno in      prijazno      opremljena dnevna soba, Katarinin salon, kakor  A
Nič ni treba, bom sama, vse bom sama!«      Prijazno,      četudi motno, kakor da ne ve prav, kaj se dogaja  A
ali pa po drugi uri, ko grejo iz služb,« je      prijazno      povedala receptorka. Zasmejala se je in dodala  A
»Še ni čas?« »Dober dan,« je      prijazno      odgovorila teta Anica, stric Lojze pa je samo  A
»Hvala lepa, teta Rozi,« je rekla, »kako      prijazno      od tebe, da si mi jih prinesla, vedno sem jih  A
Kako je rekel?      Prijazno?     In kot da resno misli ali samo zaradi lepšega  A
Obenem se ji je vse zazdelo tako domače in      prijazno.     Ta udobna, prijateljska soba!   A
pústi pri miru, od vseh treh je samo Nejc vedno      prijazno      bitjece!... In naj te že enkrat zmanjka!  A
Mislila sem že, da ste se nam izneverili,« je      prijazno      govorila in se hkrati diskretno ozirala za primerno  A
« je bolj gladko zdrdral Marelli in Resnika      prijazno      vlekel k svoji mizi. Sedla sta med nenehnim  A
bilo je razumljivo, da je najraje zahajal v      prijazno      oskrbniško hišico.Z Ano, ki je bila približno  A
Pozneje pa se je spomnila, se opravičila in ga      prijazno      povabila, naj se udeleži njihove skromne malice  A
Tesno ob njem je stalo nekoliko večje poslopje s      prijazno      vabečim smrekovim šopom in navitimi oblanci  A
prinesla lonec mleka in dokajšen kos črnega kruha.      Prijazno      se mu je nasmehnila, zakaj smilil se ji je deček  A
domu, katerega lučke so se mu že pol ure poprej      prijazno      nasmihale, kar ni mogel verjeti, da je njegovo  A
času z izvrstno kapljico, okusnim prigrizkom in      prijazno      postrežbo privabljala številne ljudi.   A
zdaj nadučitelj v bližnjem Šentjerneju, s svojo      prijazno      mlado žensko, ki jo je bil pred letom dni odpeljal  A
nekoliko zatikajočem se kramljanju sta prispela v      prijazno,      med sadnim drevjem skrito vasico.Urbančič je  A
Franciji?« se je vtaknil vmes dr. Markeš in se s      prijazno      pozornostjo obrnil k Lovreku, čigar navzočnost  A
korakal naprej. »Z lekarnarjevo Vido sta se pa      prijazno      poslovila,« je dejal čez čas. »Saprament, kako  A
Vido, se je sprevrgla ob jezi, zadrževani pod      prijazno      krinko, v trden namen. Lovrek je slutil odvetnikove  A
slabo znamenje, da se je kar poslovil - sicer      prijazno      kakor vedno -, ne da bi bil - v veliko nezadovoljstvo  A
življenja!« V poročnikovem domovanju je bilo      prijazno      in udobno, in kmalu se je pred prijateljema  A
zadrži korak. V prvem trenutku ga pogleda s      prijazno      brezbrižnostjo, ki pa se zdajci spremeni v neizmerno  A
zastrmela vanj. »Izvolite z menoj!« je dejala nato      prijazno,      ko se je bila s silo premagala. »Ne  A
pozdravljali slavne, stiskali si roke in se      prijazno      nasmihali ...A Petru je postajalo tako težko in  A
sprejema. ”Kaj pa ti, Aleš?“ je vprašala Hana      prijazno.      ”I, kaj bi!“ je odgovoril Aleš nekoliko v  A
prekanjeni Aleš. ”Tak ne bodi čuden!“ je rekel      prijazno.     ”Saj sva obadva že prestara, da bi uganjala take  A
noč!“ je vzkliknila Hana. ”Kaj tisto!“ se je      prijazno      nasmehnil človek, zagnal je klobuk na mizo,  A
vedel, kaj bi to bilo ... Odpravili smo se v Dol,      prijazno,      od predmestja kake pol ure oddaljeno vasico  A
z menoj gotovo več kakor pet minut, pa tako      prijazno!     Zdaj je visok uradnik; in kakšno plačo ima!   A
jo videli? ... Nasmehnila se mi je, - in kako      prijazno      ...Veste, jaz bi stopila k nji, v prodajalno,  A
bilo sojeno; čemu bi se ne povrnil zdaj v to      prijazno      noč?-- O, da bi se bila vsaj ozrla; vsaj prijazen  A
še enkrat proti oknu, ki se je svetilo tako      prijazno      in je zavzdihnil ves žalosten: ”Toplo je  A
je zdelo, kakor da se je bilo zaprlo svetlo,      prijazno      oko, ki je gledalo iz noči.Kmalu je utonila  A
se mu je godilo v tujini, zmerom mu je sijalo      prijazno      sonce.Šel je od doma in sreča je šla z njim  A
nase kakor na tujca in popotnika; vse mirno in      prijazno      je pripovedoval, kako da je bilo, kako da je  A
vrstile po mrzlih stenah v mraku in tišini ter se      prijazno      in odkritosrčno pogovarjale z menoj, kadar sem  A
blagodišeče cvetice; njih vonj se je ubrano skladal,      prijazno      objemal s tobakovim. Stopil sem v kuhinjo; tam  A
Šel sem k njim. Imeli smo kakadúja,      prijazno      belopéro živalco z rumenim čopom in junaškim  A
trpljenja in sanj ... in da nosim to svoje novo      prijazno      življenje kakor kamen okoli vratu ...“ Nato  A
občutil, doslej še ne, da bi mi bilo to novo      prijazno      življenje kakor kamen okoli vratu ...Pred desetimi  A
blagoslovi novo stanje. Imel je na Klancu malo,      prijazno      hišico, ki jo je podedoval po očetu.Okna so  A
tanke nitke po čelu in krog oči, ki so gledale      prijazno,      a nekako boječe. ”To bi ti strmela, Marijca  A
dopovedati! On je govoril danes z menoj čisto      prijazno,      kakor bi nikoli ne bila v sovraštvu.“ ”To  A
kjer je le mogel, a zdaj, praviš, da je govoril      prijazno      s teboj! Tega jaz ne razumem.“   A
rdečo vrvico in rdečim čopom. Pozdravil me je      prijazno,      toda široka usta so se nakremžila kiselkasto  A
jajca, mati?“ -- ”Po čém bodo?“ odgovori ženska      prijazno.     ”Po štiri za desetico!“  A
-- ”Kakšne barve?“ -- ”Rjava putka je,      prijazno      pegasta.“-- ”Značaj?“  A
tihi grozi strmé oči ... In nazadnje še mirno in      prijazno      besedo.Tistim, ki zahtevajo od umetnikov, da  A
svojemu življenju, ki je bilo takrat tako lepo in      prijazno      ...Mračiti pa se ni hotelo tisti večer; obvisela  A
sem bogat, če bi mi ne bilo tako dolgčas. Kako      prijazno      bi bilo, če bi gospodinjila tam lepa ženica  A
Srečam ga na cesti, pa se mi zasmeje v obraz tako      prijazno,      kakor da bi bila Velika noč. Mene pa je bilo  A
tiste očrnele, zaprašene podobe na sivih stenah,      prijazno      so me vabili mehki, starinski naslanjači, smehljala  A
zibale sence, zdelo se mi je, da čujem smeh in      prijazno      govorjenje.Gruča ljudi se je usula iz veže;  A
okoli vratu in da mu nisem branila; nalahko in      prijazno      sem umeknila glavo, če se je sklonil, da bi  A
ki mu je segal komaj do bele brade ter ga je      prijazno      potrepljal po rami.”Lenart Negoda, ali veste  A
stopnicah in na cesti. ”Kaj ste znoreli?“ ga je      prijazno      vprašal debeli zdravnik. ”Od lakoti!  A
Bog jo vsem blagoslovi! Prišel sem, da bi me      prijazno      pogledal, da bi vstal izza mize, me prijel za  A
farne cerkve; imel bom izbo svetlejšo, bolj      prijazno      bo sijalo sonce vanjo!In psa ne bo ne v izbi  A
garjevca, da bi mu natihem in naskrivaj pošepnil      prijazno      besedo, ga pobožal po gobcu in po krvavih očeh  A
težko, sivo pajčevino. Megla bo zastrla to      prijazno      sonce, ki me zdaj še pozdravlja iz smehljajoče  A
zazdelo, da ga tista okna ne pozdravljajo več tako      prijazno,      kakor so ga pozdravljala zmerom; in da je na  A
Razcapanec se je smejal zmerom bolj veselo in      prijazno;      potepuh je bil, kakor bi ga človek ne srečal  A
pozabil doma, ko sem šel na pot. Kaj ne gori      prijazno      moj dom, kaj ni lep moj ogenj?Kdor ima pipo  A
me nisi privadila...« Ustnice so se smehljale      prijazno,      ali v očeh njegovih se je bliskalo od tihe jeze  A
da je bil prišel. Toda rad bi se poslovil      prijazno      - bilo mu je, kakor da bi bilo zaklicalo z lepim  A
daleč se je zagrohotala starka... Ugasnilo je      prijazno      sonce na stropu; veter je bil zunaj in okna  A
lehko doteknila z roko, bleščeče so bile in      prijazno      migljajoče, kakor zvezde na božičnem drevescu  A
se je zmračilo, poslovil se je od Pavle pol      prijazno,      pol malomarno ter je šel prav tako razmišljen  A
imel črne. Prišel je in mati ga je pozdravila      prijazno,      prinesla mu je večerjo in sta sedela in večerjala  A
odšli, je pohitela k oknu, da bi ji umilo lica      prijazno      sonce, ki je bilo zunaj... Tako se je zgodilo  A
skoro nikoli več, da bi se bila razgovarjala      prijazno.     Kadar je bila mati sama, je hodila s težkimi  A
posuto z zvezdami. Sveži ponočni zrak mi je      prijazno      dihal v lica; kmalu sem zatisnil oči in sem  A
pravi uri bo potrkalo, bo reklo kar mirno in      prijazno:      ”Spomni se, odkod in kdo da si!“Tako je prav  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA