Mrtvi človek On, med zvezdámi, med pajčevino srebrno pripet, nihajoč kakor v vetru skozi mrakove, on, ki ga zvezde v čelo pekó, zvezde, zvezde, žareče v srce, on, ob belem drevesu spočet, ‒‒ odhaja. Še malo sonca, še malo vetra, še malo ljubkega, toplega smeha, še eno dobro, prijazno besedo, predno odideš od nas. ‒‒ Krvav je njegov obraz.