nova beseda iz Slovenije
Pogladil se je po nosu, se odkrehnil in zelo | prijazno | rekel: »Če bo vse prav, boš v juniju | A |
bo mulast in naj se z ravnateljem pogovarja | prijazno | in z zanimanjem, mu je pob veselo, res iz srca | A |
palico. »Saj res, kako pa je kaj s palico?« je | prijazno | vprašala Temnikarica.»Ali si jo že naredil? | A |
»Saj res,« je | prijazno | rekla.»Sončnico sem ti obljubila.« | A |
je obrnil h karabinjerjema in rekel nenavadno | prijazno: | »Le hitro opravita, le hitro! | A |
Pogovoriti se morava!« »O čem?« še kar | prijazno | vpraša Tildica, ne da bi se ozrla. Drejc | A |
»Dragarica, vi ničesar ne veste!« ji reče | prijazno | in prepričevalno.»Vi mislite, da nas je samo | A |
udari s cepcem. Očka Orel takoj neha mlatiti in | prijazno | odgovori Drejcu: »Pomaga nam. | A |
zadregi in skoraj mrko. Stane stegne roko in | prijazno | reče: »Pozdravljen, Drejc!« | A |
Naravnost pogleda Drejcu v oči ter mu reče | prijazno, | a vendar pomenljivo: »Kaj si jo boš | A |
se spet pomakne k strojnici. Stane ga zelo | prijazno | odpahne. »Ti na Nančiko glej,« mu reče | A |
desetič odgovarja Jera, a govori zelo počasi, | prijazno | in mehko, da bi pomirila nestrpnega Sovo. | A |
Pij!« »Saj ne morem več,« | prijazno | odvrne Tildica, a hkrati dvigne skodelico k | A |
hodi po ozkem prostoru in zdaj karajoče zdaj | prijazno | ogleduje vse tri.Nato se nasmehne, zmaje z glavo | A |
»Nikamor. Kar še zadremaj,« | prijazno, | s pridušenim glasom odgovori očka Orel, sede | A |
dohitevali in prehitevali, a vendar so ga vsi zelo | prijazno | ogovarjali: »Dobro jutro, Tantadruj | A |
z razumevanjem prikimali kmetje, nato pa so | prijazno | vprašali:»Kaj pa Jelčica? | A |
kolena. Spustili so se z odra ter se z Luko | prijazno | pogovorili o zidanju navzdol, malce po ravnem | A |
nekaj ostrega, a se je premislil. Spet se je | prijazno | obrnil k nesrečnikom in jim ljubeznivo požugal | A |
Peregrin mu je položil roko na rame in ga | prijazno | vprašal: »Ali zdaj imaš pravo?« | A |
ta‐druj!« je s sramežljivim nasmehom in zelo | prijazno | povedal norček, da bi si župnik zapomnil njegovo | A |
je svojo kost odmaknil od debelih ustnic in | prijazno | ponovil: »In bom umrl...« | A |
Nekateri so se grobo obregnili vanj, drugi so ga | prijazno | ogovorili, tretji so mu molče stisnili v roko | A |
mučeniki!« »Tako bodo igrali mučeniki!« mu je | prijazno | prikimal Peregrin. »Tako bodo igrali | A |
»Saj boš umrl! Saj boš umrl!« je | prijazno | in bodrilno zagrmelo od vseh strani. | A |
Še so vsi molčali. Zato pa se je po premolku | prijazno | oglasil Matic Enaka Palica in žalostno ponovil | A |
Nanca in sinova Nace in Rudi. Umito jutro je | prijazno | sprejelo njihove umite obraze, toda ti obrazi | A |
v prerani grob. Z njo je vstopila Pavla, se | prijazno | nasmehnila in voščila dobro jutro. Venc | A |
obrisal znoj. Justin pa je samo prikimal, se | prijazno | nasmehnil obema in pri tem pokazal dve ravni | A |
otročki po parkih, z vso svojo vsakdanjo ljubo, | prijazno, | na vse strani odprto podobo skriva za svojim | A |
dežja, in lepa, fina, elegantna postava ju je s | prijazno | kretnjo, s takšno, ki je znala posebej poudariti | A |
uporabljale perice. Iz nje se je kadilo in gospod je | prijazno | pojasnil, da se spravlja h kopanju in naj se | A |
je rekel. Ljubček, kaj pa hvaležnost, tako | prijazno | naju je sprejel, zdaj se mu lahko oddolživa | A |
Pavel Vatovic vstopil. Greš, je rekla, zelo | prijazno, | je rekel fini gospod, Pavel Vatovic pa nič. | A |
tankim krilom, zgoraj pa rob rumenih hlačk, ki se | prijazno | oprijemajo beder, ne zajedajo se vanje, nič | A |
politega vina, ki se omamno sveti, hladno in | prijazno | v temačni gostilni, ko zunaj razsaja najhujši | A |
vročega dne ugaša počasi, zlagoma se nagiba v | prijazno | gluhoto noči in tople krvi, izžgane, izvotljene | A |
vrtoglavice zbeganega mesta, ko luči ne udarjajo, | prijazno | sevajo, ko je mirna tema s skladnimi človeškimi | A |
bi ujel kakšen izjemno velik dogodek, se ji | prijazno | nasmiha.Nikoli se ne domisli, da bi posnel prav | A |
do peta, črn obraz, lasje, knjiga v rokah. | Prijazno | se je smehljal in gledal v rdeče oči in razvlečene | A |
baklami v rokah. Stopila sta mednje in rahlo, | prijazno | mrmranje je bilo bratski pozdrav.Lučke so prihajale | A |
desni sta se njegovim predlogom in priprošnjam | prijazno | hahljala. - | A |
dober človek, je rekel Lampretič, če s človekom | prijazno | in dobro govoriš in ravnaš.Tako je rekel in | A |
zdaj znenada razjasnilo. Posijalo je sonce, | prijazno | in toplo in nobenega dvoma ni bilo, da bojo | A |
sodnikom je barantal in pustil, da ga je oni | prijazno | tolkel po ramenu.Prav sramotno je bilo videti | A |
Iskal je Dorotejo in njena bela bedra, s | prijazno | besedo si jo je spet hotel pridobiti, a hišaje | A |
- Ti veš, zakaj si na galeji, je rekel | prijazno. | Ti si strupar, ki mu ni rešitve. | A |
- Da nič ne veš? je | prijazno | vprašal komit.Da se nihče ne boji bolezni? | A |
prsti, je njegova dlan, ki mirno in nestrpno in | prijazno | in vročično sega po njenem telesu, tako kot | A |
kmetje, tu bom ostal. . / . / stran 144 . / | Prijazno | mu je pomel premrle prste, zebe vas, je rekel | A |
obstaja za nas vse ena sama volja, volja Družbe, | prijazno | se je smehljal, čaja ni bilo od nikoder, v prostoru | A |
meni? Bili ste najboljši, je rekel provincial | prijazno, | Simon je molčal, vedel je, da ga napuh ne sme | A |
konju sedi sam deželni knez in se smehlja in | prijazno | pokima, da, celo skloni glavo v poklon pred | A |
naše preljubo sonce, njegov tretji pogled našo | prijazno | luno, vsak naslednji pa novo bleščečo zvezdo | A |
moker in težji. Legla je vanj, kakor v toplo, | prijazno | morje.Obraz je potopila v sneg in poslušala | A |
prvo svetlo gostilno. Notri je bilo hrupno in | prijazno. | Naročil sem konjak in potem še enega in gledal | A |
Toplo. | Prijazno. | To sem mislil. | A |
nekoliko dušila med smehom in jo je Peter Diamond | prijazno | tolkel po hrbtu.Gregorju je obljubil svojo knjigo | A |
premislil: » ... ni slab načrt.« Med vrati | prijazno | zarenči Martinov pes.Njegova težka oblomovska | A |
podporo. Nekemu staremu muzikantu, ki ga je | prijazno | sprejel, je bilo ime Willy.Ob nogah mu je ležal | A |
hrano. Sally je občutljiva, vendar razume samo | prijazno | besedo.Je navihana. | A |
zgovoren, mi je, dobro vedoč, kako potrebujem | prijazno | besedo ali nasmeh, v kratkih in okornih stavkih | A |
povedal, kje je kino, se nasmehnil še enkrat in se | prijazno, | z nasmehom seveda, poslovil.Kako da mu nisem | A |
mi pa nočeš odgovoriti, Johan? je kar se da | prijazno | dejal Antón. Johan, odgovori mi vendar.Takole | A |
desno. Utrujeno telo sede čez nekaj časa na | prijazno | trdo klop, roke razgrnejo liste, oči se ustavijo | A |
vsi se poznajo, zato se ob prihodu in odhodu | prijazno | pozdravijo ali nasmehnejo ali rečejo kakšno | A |
pozdravijo ali nasmehnejo ali rečejo kakšno | prijazno | besedo.Prijazna beseda vzvalovi mimo ušes, zadoni | A |
ga najraje objel in poljubil njegovo toplo in | prijazno | lice.In tile, pravi oče, tile so vsi zaradi | A |
receptorji tega sveta. Zdaj imam mir pred njim, celo | prijazno | pozdravlja.Včeraj zjutraj me je prebudil ropot | A |
kakor Markoni in Glavina sama navajata, precej | prijazno | vprašala, kam gresta.Glavina se je samo smehljal | A |
telesom. Zunaj so nekaj klicali, vabili, glasno, | prijazno, | vse zvijače, vse obljube so uporabljali, da | A |
Kadrovski po vnovičnem krajšem premisleku in ga | prijazno | pogledal s svojimi toplimi očmi.- To ni nedolžna | A |
njegove svetle in dobre oči, kako spodbudno in | prijazno | so tedaj gledale Kostrina. Kostrin je čutil | A |
pametni, Keber,« je rekel tiše in popolnoma | prijazno. | »Zdaj mi diktiramo stvari. | A |
povzpel, tokrat blago in umirjeno, svetlo in | prijazno, | tudi brki so se premikali, noge so se uprle | A |
okoreli kriminalci, moški pa jih je sprejel | prijazno, | razumevajoče, jim ponudil pijačo...Stokrat prekleta | A |
Beograda nadaljevala s kombijem, ki jima je | prijazno | ustavil in ju ni preveč spraševal.Družine, kjer | A |
proti kamniti mizi ter stopi h gospodarju, ki mu | prijazno | poda roko, in ga ogovori: »Ali ste že omlatili | A |
kaj bi se trudil zame!« reče Juri ne posebno | prijazno. | »Misliš, da se trudim? | A |
bezgovega cvetja; samo ti me razumeš in mi govoriš | prijazno, | čeprav se jaz zmeraj zadiram nad teboj.Oni Pečarjevi | A |
glasni smeh je umolknil, in prešlo je tisto | prijazno, | neprisiljeno občevanje, ki je kakor ostanek | A |
Štefana, temveč vedla se je proti njemu tako | prijazno | in tako dobrosrčno, da je bil mladenič ves vesel | A |
zopet z Jurijem, malo, o vsakdanjih rečeh in | prijazno; | on pa se ni jezil, da mu je usoda tako naglo | A |
to. Bal se ga pa Juri ni več, ker je mož tako | prijazno | govoril z njim in on mu tudi poplačal, kar je | A |
jaz pa se pregrešim, če spregovorim z njim | prijazno | besedo!« Svarjenja dobre Rozale si ni kar nič | A |
v Kržanovi hiši. Otroci so ga sprejemali še | prijazno, | starši pa so se bili nekako ohladili, in Jerica | A |
bile zanjo pogrete jedi in prazni marnji. Kako | prijazno | pa se je smejala Mihovim neslanim besedam, in | A |
hiše ga je srečal Miha. »Miha,« je dejal Tone | prijazno, | »tobaka sem ti prinesel. Glej!« Miha je zaničljivo | A |
Rožmanovega Pepeta, ki mu je izza hrbta svoje matere | prijazno | jezik pokazal.To Pepetovo vedenje ob takem času | A |
sreči.« Gašperja in Jerico so začeli vaščanje | prijazno | pozdravljati in vabili so zdaj njo, zdaj njega | A |
prišel Gašper z Janezom, in mati ga je sprejela | prijazno, | kakor da bi se zadnje čase ne bilo nič pri godilo | A |
ko so prišli na vrh zelenega stožca, ki nosi | prijazno | cerkvico.V cerkvi je priporočala Rozalka v gorečih | A |
spoznal, kam pes taco moli! »Premaguj se, drži se | prijazno! | « je prigovarjal Ivan sam sebi, snel klobuk in | A |
dobro jutro. »Urša, ali si še živa?« je dejal | prijazno | Petan, ki jo je takoj spoznal.»Ali nič ne poznaš | A |
V kočiji sem se pripeljal s postaje, in kako | prijazno | ste mi postregli vi!« »Ker te nisem poznala | A |
dvorišču.« Petan se je napotil h Gostiču in | prijazno | odzdravljal otrokom in odraslim, ki so ga že | A |
odložiti vil, ko je tekel v vežo. Petan je | prijazno | kimal vsem skupaj in stisnil roko vsakemu posebej | A |
Zefa je imela za vsakega prijazen pogled in | prijazno | besedo; zato so ji tudi izražali vsi na drobno | A |
Šmihelu nič prigodilo. Ko je odhajal, je vprašal | prijazno, | koliko je dal izkupiti. »Izkupiti nisi dal veliko | A |
Celo užaljenega se je čutil. On je bil vendar | prijazno | spregovoril, samo pošalil se je bil; ta ženska | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |