pozimi (6.733)

stran 24 . / MATIČEK Pač, vaša gnada; lani	pozimi,	kadar smo v Ljubljani bili, sem večkrat v komediji	A
Znam namreč brati, če ne zamerite. Si nanosim	pozimi	časopisov v kakšno vežo, so topli, veste, da	A
Zebe, kadar je človek Honza v veži ali kleti.	Pozimi	so noči dolge, ampak nisem vedel, da so kje	A
gore ali pa iz doline. Jaz vidim v Ljubljani	pozimi,	če ni megle, sončni vzhod vsak dan s svojega	A
Hodila sva v glavnem zato, da bi bili otroci	pozimi	bolj odporni. KRISTINA: Ja, vem.	A
a naj ostane nizek, da bodo rože poleti in	pozimi	lahko gledale čez.In na potko do nove hiše,	A
Imeli bomo goste, vozili se bomo na Drenovo ... In	pozimi	v mesto, v gledišče in na plese ... Oh, - ne bilo	A
NINA: O! MAKS: Ali bi bili morda radi	pozimi	v velikem mestu: gledališča, velika, razsvetljena	A
svojem gradi obresti od visoke rente in pil	pozimi	in spomladi brezskrben dolce far niente; morda	A
Nekdaj od sladkih cvetov mamljena, kot vrt	pozimi	zdaj osamljena, s ponosom onemoglim skušaš skriti	A
luna sveti, kjerkóli žarki nje so zasijali,	pozimi	se snegá, ledú kristali, demanti róse bliskajo	A
Kaj mi mari, starini!	Pozimi	zrem led in poleti zrem cvet, dedov ded, tam	A
skrbi; pozabil jaz mnogo sem, zdaj pa je zima,	pozimi	pa vse oživi. Tam v krčmi za potjo, za javorno	A
‒ Mraz ti bo	pozimi!	‒	A
ne slabo: vse po nesreči ali iz nuje, kakor	pozimi	oblečem plašč, ker mi je mraz. Zato ne vprašuj	A
ker pijem ga rad. . / . / stran 296 . /	Pozimi	pa rožice ne cveto Pozimi pa rožice ne cveto	A
stran 296 . / Pozimi pa rožice ne cveto	Pozimi	pa rožice ne cveto, dekle, oj, kaj pa za pušeljček	A
ze cejle deželjé. Zdej so pa šli po svejt′	pozimi	in polejt′, pa ne samu možje ‒ kar lejze inu	A
stran 61 . / NEZADOVOLJNI GOBEZDAČI Zakaj	pozimi	si želimo mehkih trav, poleti za mimozami ihtimo	A
bolečin vajeni kakor ciganski konj stradanja	pozimi.	Kaj pa otroci?	A
poleti je obiskoval morska in druga kopališča;	pozimi	je hodil v mesta, kjer so se nudile posebne	A
»Zdaj poleti! Kam se	pozimi	stisneš, da ne zmrzneš?« Čelhar se namuzne	A
Drugače bi ne mislil nanjo. Ko mi je	pozimi	žena umrla... hitro potem... me je prišla obiskat	A
kolca in na vrveh perilo, ki se suši. Perilo	pozimi	v burji podivjane zastavice, poleti bela onemoglost	A
je pod njimi, jih ovije v oblak bele pare. »	Pozimi	je lepo,« je rekel Aldo.»Te greje.«	A
takó se učijo o vročini in o letnih časih.	Pozimi	je zemlja ubožna in burja piha.Na spomlad so	A
»Da, pomlad,« je spet rekla čez hip. »	Pozimi	imamo najdaljšo noč, a potem bo prišla pomlad	A
Zdelal! A zdelati mora, Karla, saj veš, kako je	pozimi,	ko je burja pobesnel zlodej in se prestopaš	A
deski in ne čutiš več prstov na nogah. Ko nosi	pozimi	burja košare in vrče v Kanal, zavozi Štefan	A
da bi se pričkal s kupovalkami kot mi. In	pozimi,	Ivanka, pozimi veste, kako je, pozimi.« Ivanka	A
pričkal s kupovalkami kot mi. In pozimi, Ivanka,	pozimi	veste, kako je, pozimi.« Ivanka je molčala.	A
In pozimi, Ivanka, pozimi veste, kako je,	pozimi.	« Ivanka je molčala.	A
bo dež spomladi neusmiljeno ulival in bo sneg	pozimi	zadelal stopnišče, ki je usekano v pobočje?	A
obvarovati pred razpadom lesene stavbe, ki jih	pozimi	krije sneg, spomladi močijo nalivi, poleti pa	A
se bo spomladi neusmiljeno ulival in sneg bo	pozimi	zadelal stopnišče, ki je vsekano v pobočje.	A
jo je gledal in se smehljal; kakor deček, ki	pozimi	v postelji skrči noge zaradi mrzlih rjuh, se	A
coklah. . /\ .. stran 220 . \/ Kakó stojijo	pozimi	v mrazu in se grejejo z guganjem.Kot strnjene	A
Vsak božji dan, to ni kar tako, kaj? Poleti in	pozimi	ista pesem, najprej dež in veter, potem pa v	A
tiste po . /\ .. stran 22 . \/ sebne stebre, ki	pozimi	nosijo velika stekla, s katerimi obvarujejo	A
gardski limonovi nasadi, rastlinjaki, ki jih	pozimi	zaprejo z vrstami šip, tako da postanejo v zimskih	A
vzpodbuda, ki mu je bila v tem hipu nadvse všeč. »	Pozimi	pa kupi mrež na bregu.In ker je na kopnem bolj	A
»Potem nič več o dekletih.	Pozimi	- pozimi odmevajo streli po obronkih.Zvečer	A
»Potem nič več o dekletih. Pozimi -	pozimi	odmevajo streli po obronkih.Zvečer pa se v kuhinji	A
No, otroci še bero... Kajpak,	pozimi	bero...Ali pa na paši.«	A
mirno žarela v svojem rožnatem nadihu, kakor	pozimi	mirno žari zasneženo pobočje v zahajajočem soncu	A
tiho! - je prišel izza skale Martinov glas. -	Pozimi	se daleč sliši. - Daleč se sliši, -	A
konje, spomladi bo z njimi oral sebi in drugim,	pozimi	bo z njimi prevažal les.Velik kmet bo pravzaprav	A
prahu, v jeseni težki plodovi in otožno deževje,	pozimi	pa stara, gluha samota, ki jo snežni vrtinci	A
našel na podstrešju kot, kamor je hodil spat.	Pozimi,	ko se je ves tresel od mraza, ga je neka Kristina	A
na pomlad pa vsekakor, kajti ni hudič, da si	pozimi	ne bi prislužil za novo obleko in čevlje.Prav	A
režejo in na široko razmetavajo ilovnato zemljo	pozimi,	da bo čez leto bolje obrodila.Snega je malo	A
zbližajo tam za brajdami, oblitima z mesečino.	Pozimi.	Za ognjiščem.	A
pozabil ga nisem. Poleti ga je skrivalo listje,	pozimi	pa je kazal svojo grdo, zarjavelo koso.	A
A ni mu bilo slabo.	Pozimi	ga je pokrival sneg, poleti so vanj treskale	A
in bolj se mu je zdela lepa in privlačna.	Pozimi	se je skrila pod belo snežno odejo.Spomladi	A
Ravničar je stal na mostu že dvajset let, poleti in	pozimi,	v soncu in dežju, v vročini in mrazu.Veljal	A
- O, zdaj še ni mraza.	Pozimi	bom pa v izbi, - je rekel pob. In tako	A
a vendar se je tudi vanje zagrizel s trmo.	Pozimi	se je samo učil, ko pa je prišla pomlad, je	A
Ded je vstajal vsako jutro ob treh, poleti in	pozimi.	Nekaj dni pred iztekom očetovega dopusta pa	A
ali pa potuje po umazanih predmestjih. Tudi	pozimi	je včasih brez strehe.In takrat roma na goro	A
Zdaj je tukaj še precej vroče, je rekel, ampak	pozimi	je mraz, burja in sneg.Mimo je pridrvel avto	A
hlapec. Poleti bo jedel na skrinji v veži,	pozimi	v kuhinji.Ti pa,«	A
ležali sajasti kupi, čez katere so gospodinje	pozimi	zlivale umazano vodo, ker so vode splahnevale	A
pomladne rasti in jesenskega zorenja, pobereš sad,	pozimi	pa posedaš v gorki, zakajeni izbi in skozi majhno	A
Prvo klop si lahko kupijo, ker imajo denar, in	pozimi	se lahko vozijo k maši, saj imajo konje in voz	A
spravili so Ravničarja na peč, kjer je ležal	pozimi	in poleti.Legel je in ni več vstal.	A
zakaj v meni je zima, takšna zima, kakršne še	pozimi	ni bilo.Z nestrpnostjo, z žalostjo, včasih celo	A
jeseni ga je skrivalo zeleno listje vrbinih vej,	pozimi	pa je iz naplavine, ki se je nabrala okrog njega	A
Nanca, ta pa ta! Kaj bi govoril, še	pozimi	sem spal pri njej!« se je zakrohotal Štefuc	A
Tako je Kuščar spraševal svoje otroke poleti in	pozimi,	kajti mraz je bil po njegovem mnenju najhujše	A
»Takrat je bil star petindvajset let.	Pozimi	se je bil vrnil iz ruskega ujetništva ...«	A
so ti bolj dišali kmetovi štruklji. Kajpak,	pozimi	se človek valja na senu, pa lahko tudi ob bajtarskih	A
vidi v plašču, tudi v najhujši burji in tudi	pozimi	ne, nikoli ga nihče ne vidi s kapo na glavi	A
stran 108 . / ne stoji ob strani dobri angel.	Pozimi,	ko tukaj divjajo snežni viharji, večji del časa	A
življenje tega nadutega in svojeglavega morja!	Pozimi	so čez njihove glave potegnili platno.Dali so	A
oblačila in jih spuščal v morje, da jih je opralo;	pozimi	nalagal na peč, ki so jo postavili sredi palube	A
ostre gorske trave krog njegove line. Tudi	pozimi	ni odnehal zvoniti v božjo slavo.Zvonec si je	A
cerkvah, v času noviciata vsako jutro do kosti.	Pozimi	tukaj sploh ni snega, na to se človek težko	A
si je izbral čas za bitko v taki mrzli zimi?	pozimi	vojska počiva, gnezdi med ovčjimi kožami, kirasirska	A
čutil med Gvaraníji. Končno je odgovor prišel,	pozimi.	V visokem snegu je v Olimje prigazil jezuit iz	A
ostre gorske trave krog njegove celice, ki si je	pozimi	z vrvico privezal na nogo zvonec, na palec,	A
in čisti planinski zrak. Ni štel dni in ur,	pozimi,	ko so nad kaznilnico na robu mesta ležali svinčeni	A
poslušal prebujanje stvarstva. Tako je bilo	pozimi	in tako je bilo zgodaj spomladi, toda zdaj je	A
Poletja so v Ljubljani kratka. Pozno jeseni in	pozimi	je za okni belo, en sam beli azil.In zjutraj	A
v Mostah, da bi še enkrat videla tisti vrt.	Pozimi?	je rekel.Saj ni nič snega, je rekla.	A
8. Ivan Glavan je delal	pozimi	in poleti.Pod vročim poletnim soncem in skozi	A
jo vseeno laže razumejo. Izginjanje	Pozimi	istega leta, datum ni znan, a prav lahko, da	A
pripiše: "Vse je hudič uzel!" Knjige	Pozimi	leta 1920 je prišel v opuščeno Rajsko dolino	A
81 . / zahukal v dlani, kakor hukajo ljudje	pozimi,	kadar nimajo kaj početi. -	A
se drug na drugega. Noči so tukaj dolge in	pozimi	povrhu vsega ljudje vstajajo pozno, ko se zasvita	A
tega, ker je že nekoliko mračno. Kadar pa je	pozimi	na klavrni avtobusni postaji temačno, so obrisi	A
opravi dejanje, ki se naglo raznese naokrog.	Pozimi	1938 neki viničarski vdovi reši edinega sina	A
da se mi zdi tale reka pod mostom črna. Samo	pozimi,	je rekel, drugače je zelena in tudi nebo mora	A
se bodo, kako bi spravili podrtijo skupaj, da	pozimi	ne bi vleklo in da streha spomladi ne bi puščala	A
ti bo: »Zato, ker tako lepo ravnajo s tatmi;	pozimi	jih redijo, poleti pa izpuščajo, da hodijo krast	A
lov je pa rad zahajal. In zakaj bi ne hodil,	pozimi,	ko ni drugega dela, in ob nedeljah? Ljudje so	A
začne razgovor o lovu, kako je slab poleti;	pozimi	pa se poboljša, posebno če ima kdo srečo kakor	A
In trdo je res šlo zanj; zakaj zaslužek je	pozimi	redek, ko ljudje za živež radi delajo; Mihova	A
stran 69 . / »Ta ogreje dušo,« pravi mož, »in	pozimi	ni boljšega zdravila.«Potem mu pokaže najlažjo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani