Ko pa izginejo in jih ne vidim več, stopam brez prič kakor vzdolž nerodovitne gmajne, katere nisem bil gospodar, a je vendar bila in je še zmeraj moja. Pravim gmajne, ker barak ni več, odstranili so jih, saj je res nemogoče obvarovati pred razpadom lesene stavbe, ki jih pozimi krije sneg, spomladi močijo nalivi, poleti pa žge višinsko sonce. Takó so od štirinajstih barak ohranjene samó štiri, dve zgoraj, pa tidve spodaj.