nova beseda iz Slovenije
Muhovec se mu je sam komaj ubranil. Kdor ni | pozimi | vsak večer psa zapiral, je že davno brez njega | A |
Saj iz tistih kozjih bobov, ki jih je Marko | pozimi | s samotežnicami navozil na njivo, na tisti pesek | A |
Volkovi se drže sedaj v najglobljih goščah. In še | pozimi | se v naših krajih strnejo v sestradane jate | A |
za nekaj jarcev, če si, kakor bi moral biti. | Pozimi | pa s samotnicami ponjo, da ti ne bo dolgčas | A |
Mati božja s kamnitega brezniškega oltarja. | Pozimi | jih vozijo, ko vleče včasih na Zavrhu tako strupeno | A |
in z ostro nabrušenim mečem tistim, ki hodijo | pozimi | na Zavrh po seno in drva, svoj plašč deli.Že | A |
Tako malokdaj ste doma.« » | Pozimi | bom doma, pozimi, Cenek.Sedaj pa moram še enkrat | A |
Tako malokdaj ste doma.« »Pozimi bom doma, | pozimi, | Cenek.Sedaj pa moram še enkrat v kopnem pripeljati | A |
349 . \/ že cele krade blaga, ki ga bo vozil | pozimi | Miha s sanmi čez Ljubelj v Celovec, da konji | A |
preganjal zverino, katera trga živino in zapira | pozimi | pota, Marku, ki je komaj ušel volkovom in so | A |
Ti si trda, lesena klada in mrzel kakor led | pozimi. | Bodi, kjer si in kar si, in sram te bodi vseh | A |
skrije marsikateri narod pred njimi. Ženske | pozimi | volno pripravljajo za prejo, deklice tkajo, | A |
namreč lipovega lubja pod streho, da se posuši; | pozimi | ga zmoči, splete koške na noge, prevleče jih | A |
ga zmoči, splete koške na noge, prevleče jih | pozimi | s suknom, poleti s platnom ter pridrgne to na | A |
rži, pšenice in ječmena. Mlačva se začne šele | pozimi, | to je v septembru in oktobru. Tačas mora vsak | A |
Štivrnikovemu in tistima Hrvatoma, ki sta bila | pozimi | enkrat ž njim tukaj, tačas ko smo imeli tisto | A |
mrtve sovražil. Kaj menite, da ga je bil ondan | pozimi | kdo drug mahnil po buči ko Francè?Jaz pravim | A |
ga vedno zalezovali, prenočeval je dostikrat | pozimi | in poleti v samotnih, zapuščenih gozdih.Od vedne | A |
posajal neimenljivi del svojega telesa. Kadar je | pozimi | ura udarila šest ‒ punktum šest! ‒ odprla so | A |
malo časa. »Seveda poleti ‒ vaš krasni vrt ‒ a | pozimi | milostiva ‒« »Pridite vendar na črno kavo; | A |
strasten! Pa rad grem vendar ven, posebno zdaj | pozimi, | v snegu!Pomislite: mi sedimo cele tedne v tesnih | A |
In tudi duševna potreba je!« »Jaz sem | pozimi | še malo po gozdih hodila!Ves čas svojega življenja | A |
jesti mu je dal in prenočil ga pod kozolcem, | pozimi | pa v hlevu.In vse to za dobro besedo. | A |
šestdeset let. . / . / stran 16 . / Bilo je | pozimi, | pred pustom. Stari je po večerji zlezel za peč | A |
prav tako kakor s svojimi otroki. Vsi vkup so | pozimi | za pečjo čepeli, poleti pa pasli ‒ v šolo hodili | A |
je tudi vedel ‒ bila je pač zakurjena kakor | pozimi. | »Kdo je tam pod orehom?« vpraša deklo, ko se | A |
najbolj jesenski lov; poleti je potoval okoli, | pozimi | pa se je kratkočasil v rezidenci, kolikor so | A |
jesti mu je dal in ga prenočil pod kozolcem, | pozimi | pa v hlevu.In vse to za dobro besedo. | A |
v neotesanih surovih kosih, kakor jih navali | pozimi | snežni plaz, in le tu in tam so pricvetali iz | A |
bilo je domačih dovolj; tukaj je pasel poleti; | pozimi | pa je za pečjo sedel, turščico luščil in slamnate | A |
ki jo pleto do polnoči, govori se o njem. Še | pozimi | se čuje ugibanje in prerokovanje, da se vnovič | A |
čez breg proti vasi prosit krčmarja te usluge. | Pozimi | je, mrzla burja pometa sneg in noč je že nastala | A |
Zaklal je po dve teleti in po več koštrunov, | pozimi | pa toliko prašičev, ali na koncu je bilo vedno | A |
grobovi in v njih se potika samo sneg, ki ga | pozimi | nanosi burja in ga poleti sončni žarki ne morejo | A |
Težavno se je tam tovorilo poleti, a ni se moglo | pozimi | in spomladi zaradi zametov, ledu in snežnih | A |
za mlečno in vinsko posodo, katero so potlej | pozimi | izdelovali ter kuhali oglje, katero so potrebovale | A |
prereka: »Iz tega ne bo nič; vsi se bomo uprli. | Pozimi | naj že hodi otrok v šolo, a poleti ga potrebujem | A |
koliko izgovorov pri roki. Poleti ni bilo vode, | pozimi | je zamrznila; če mu setve ni uničila moča, jo | A |
na pašo. Tudi Bajželj jo je moral, čeprav je | pozimi | junico prodal, da je imel za smrdljivec, za | A |
lepo in dobro! Ako ne pride ujma, bomo imeli | pozimi | kaj prigrizniti.« »Tudi pri nas v Svečah | A |
korenito in stanovitno. To se je videlo zlasti | pozimi. | Gospod Mirodolski namreč je imel za svojo dolžnost | A |
zimskem času. Poleti bili so mu ptiči pomagači, | pozimi | ljubi gosti.Kadar je bilo vse s snegom krito | A |
siromaki; kmet ima vsaj svojo streho in drv | pozimi. | Jaz ne vem, kako je po mestih. | A |
in sprehajala se z mano po gozdu in po logih. | Pozimi | sva obiskavali časi v mestu teto, ki je rada | A |
dozorevalo na nji brez razločka letne dobe, | pozimi | kakor poleti.Tretje in največje čudo je pa bila | A |
ker poštene kiklje že veliko let več nimamo. | Pozimi | nam rabi kak star raš, poleti, kakor vidiš, | A |
je ta človek nekako po svoje, kakor nobeden. | Pozimi | in sploh ob grdem vremenu je čepel po cele tedne | A |
Rus je imel do šole dobro uro. | Pozimi | je tedaj ni mogel obiskovati, poleti ga dalja | A |
strašno je moralo to boleti ljubečega Urbana! | Pozimi | sem hodil tisto leto večkrat na Toplice.Enkrat | A |
Jed in stanovanje bo imel po vseh hišah tudi | pozimi | in sploh vse tiste dni, ko se ne bo gnala živina | A |
Za poboljšek bo dobival vsak dan, poleti in | pozimi, | merico vina.Kadar ne bo pasel in bi rad ostal | A |
dela družini in najemnikom, zabeljevati jedi | pozimi | in poleti.Da sem znal delati čudeže, bi bil | A |
bil bržkone rešil. V šumi bi si bil prislužil | pozimi | sto rajnškov.Gorenjci hodijo v Varaždin slamo | A |
zapade dosti in nikoli za dolgo in se vrte ljudje | pozimi | še skoraj rajši kakor poleti, ker jih ne obliva | A |
lovil ptiče, lazil po hosti, poleti se kopal, | pozimi | drsal in se kepal itd.Blagi materi sem delal | A |
truplo jim ostane hladno, naj bo poleti ali | pozimi. | To, gospod, so tiste češčenamarije, ki jih je | A |
dobra je trdina samo v zidu ali v železu in pa | pozimi | na cesti, kadar sneg zmrzne in se ugladi in | A |
majoliki se boš kratkočasil v svojem hramčku | pozimi | in poleti s prijatelji in ljubicami, čeprav | A |
◆ Lipina je zimska ljubica. ◆ Lipina | pozimi | dobro greje, poleti pa zmrzne.(Izgubi vso moč | A |
storim? Ali se bom tudi smejal, kakor sem se | pozimi | za pečjo?« Tinka je videla, da je bratec v skrbeh | A |
govoril, da sem mu pasel koze zastonj. O, oče, | pozimi | ste mi pravili strašne povesti o Prisanku.Kar | A |
Korošcu greš v Rovte. Zmenili smo se tako že | pozimi, | pa ti nismo ničesar povedali.A danes je bil | A |
stran 4 . / Kdaj ste še videli, da jastreb | pozimi | krade kokoši?Rečem vam ‒ nekaj se bo zgodilo | A |
krhkega snega. Danijel je ljubil gore ‒ poleti in | pozimi | in nekaj ga je že od rane mladosti vleklo k | A |
Pravijo, da je bilo čudno leto takrat. | Pozimi | je bilo tako malo snega, da niso mogli spraviti | A |
spominjal povesti starega očeta, ki mu jih je pravil | pozimi. | Vse povesti so se godile ob teh skrivnostnih | A |
»Zdaj poleti! Kam se | pozimi | stisneš, da ne zmrzneš?« Brincelj se | A |
glasila vesela pesem in vrisk koscev in grabljic. | Pozimi | so domači vozniki poganjali konje in voliče | A |
letina in če smo imeli srečo pri živini. Tudi | pozimi | nama ni bilo dolgčas.Nežika je vrtela kolovrat | A |
molčeč. »Spomladi se bo res bolj dalo kakor zdaj | pozimi, | « je z olajšanjem spregovoril Korle.Pri tem je | A |
so vse njive in njivice. Če niso delali, so | pozimi | jedli samo dvakrat na dan.Več dela in več skromnosti | A |
vedno preklinjali, spomladi, poleti, jeseni in | pozimi, | izdajalec vseh ponočnjakov in podkupljencev | A |
so kmetovali, obdelali vse njive in njivice. | Pozimi | so izdelovali sode in brente, žlice in kuhalnice | A |
skrinjice po debelih bukvah in leskovih grmih. | Pozimi | so v velikem snegu lovili kune zlatice in kune | A |
Rad je imel suhe hruške, orehe in ržen kruh. | Pozimi | je pil samo domač brinjevec.Vstajal je ob treh | A |
spat pa je hodil ob osmih zvečer poleti in | pozimi, | jeseni in spomladi.Molil je za dušo cesarja | A |
Nikdar ni dejal: žena je prinesla gozd k hiši. | Pozimi | je običajno nosil na glavi polhovko, kakor dedje | A |
Oči je imel materine, lase črnokodraste. | Pozimi | in poleti je hodil razoglav.Gozd je obiskoval | A |
mašne knjige iz zakristije k oltarju. V mrazu | pozimi | so pred cerkvijo cepetali z nogami in čakali | A |
Če ga nimam, se uležem pod lipo nad hišo. | Pozimi | se držim peči. Ne sprašujte me kot šolarčka | A |
zmerom ste na toplem. Jaz pa moram delati tudi | pozimi | in to v najhujšem mrazu, metežu, burji, poledici | A |
je edini počitek, berem v zapečku. Kaj hočem, | pozimi | se premalo zasluži, da bi vriskal pri Korletu | A |
živeli, zidali in sadili lepi sadni vrt. Kadar je | pozimi | padel sneg, sem vstal in otresel sneg s sadnega | A |
velikih in malih. Tako pa: gozd vedno živi, | pozimi | in pomladi, ko zeleni.Če bi bil naš tak, kot | A |
bilo treba preslikati in poslikati do jeseni. | Pozimi | ni čas za takšno delo.« Johan iz Kastva | A |
sončnimi žarki gosto listje vršnih vej in vejic, a | pozimi | je to odpadlo, gnezdo je zapadel sneg; kadar | A |
dalje, od koder ni bilo več videti človeka. Tudi | pozimi, | ko je vladala lakota, se ni nikoli bližala vasi | A |
obenem. Njega še ni nihče ulovil, on je hodil | pozimi | varno med zankami in pobral počasi, brez nevarnosti | A |
O njem pripovedujejo, da se je srečal nekoč | pozimi | z lačnim medvedom.Zver se je vzpela na zadnje | A |
Poleti je počakala, da se je malo zdanilo, | pozimi, | ko je bila noč dolga, je prižgala luč, da ji | A |
naše hrepenenje, naša mlada leta? Nekega dne, | pozimi | je bilo, sem videl na cesti dekleta.Ko sem prišel | A |
sončnimi žarki gosto listje vršnih vej in vejic, a | pozimi | je to odpadlo, gnezdo je zapadel sneg; kadar | A |
dalje, od koder ni bilo več videti človeka. Tudi | pozimi, | ko je vladala lakota, se ni nikoli bližala vasi | A |
obenem. Njega še ni nihče ulovil, on je hodil | pozimi | varno med zankami in pobral počasi, brez nevarnosti | A |
bo njo kdo spremljal, ki je taka kakor drevo | pozimi! | ?Sploh pa rečem: Kaj pa se ti mešaš v moje stvari | A |
a ona nadaljuje: Kako dolgi dnevi bodo spet | pozimi! | Ta »Bože mili,« to sploh ni slovensko. | A |
solističnih partijah. Manjkalo nam ni ničesar, | pozimi | smo imeli na mizi rože.In njene toalete so postale | A |
podobna, veš. Ja, poletje je zato, da si z njim | pozimi | kdaj pa kdaj ogreješ otrplo dušo, ko se nimaš | A |
v Kemični tovarni in Saturnusu, ki se jim je | pozimi | tačas spahovalo po fižolu in kisli repi, poleti | A |
čudna hiša, že zaradi Papagajčkovih ptic, ki so | pozimi | ščebetale in prepevale v vsem prvem nadstropju | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |