nova beseda iz Slovenije

pozimi (301-400)


Muhovec se mu je sam komaj ubranil. Kdor ni      pozimi      vsak večer psa zapiral, je že davno brez njega  A
Saj iz tistih kozjih bobov, ki jih je Marko      pozimi      s samotežnicami navozil na njivo, na tisti pesek  A
Volkovi se drže sedaj v najglobljih goščah. In še      pozimi      se v naših krajih strnejo v sestradane jate  A
za nekaj jarcev, če si, kakor bi moral biti.      Pozimi      pa s samotnicami ponjo, da ti ne bo dolgčas  A
Mati božja s kamnitega brezniškega oltarja.      Pozimi      jih vozijo, ko vleče včasih na Zavrhu tako strupeno  A
in z ostro nabrušenim mečem tistim, ki hodijo      pozimi      na Zavrh po seno in drva, svoj plašč deli.Že  A
Tako malokdaj ste doma.« »     Pozimi      bom doma, pozimi, Cenek.Sedaj pa moram še enkrat  A
Tako malokdaj ste doma.« »Pozimi bom doma,      pozimi,      Cenek.Sedaj pa moram še enkrat v kopnem pripeljati  A
349 . \/ že cele krade blaga, ki ga bo vozil      pozimi      Miha s sanmi čez Ljubelj v Celovec, da konji  A
preganjal zverino, katera trga živino in zapira      pozimi      pota, Marku, ki je komaj ušel volkovom in so  A
Ti si trda, lesena klada in mrzel kakor led      pozimi.     Bodi, kjer si in kar si, in sram te bodi vseh  A
skrije marsikateri narod pred njimi. Ženske      pozimi      volno pripravljajo za prejo, deklice tkajo,  A
namreč lipovega lubja pod streho, da se posuši;      pozimi      ga zmoči, splete koške na noge, prevleče jih  A
ga zmoči, splete koške na noge, prevleče jih      pozimi      s suknom, poleti s platnom ter pridrgne to na  A
rži, pšenice in ječmena. Mlačva se začne šele      pozimi,      to je v septembru in oktobru. Tačas mora vsak  A
Štivrnikovemu in tistima Hrvatoma, ki sta bila      pozimi      enkrat ž njim tukaj, tačas ko smo imeli tisto  A
mrtve sovražil. Kaj menite, da ga je bil ondan      pozimi      kdo drug mahnil po buči ko Francè?Jaz pravim  A
ga vedno zalezovali, prenočeval je dostikrat      pozimi      in poleti v samotnih, zapuščenih gozdih.Od vedne  A
posajal neimenljivi del svojega telesa. Kadar je      pozimi      ura udarila šest ‒ punktum šest! ‒ odprla so  A
malo časa. »Seveda poleti ‒ vaš krasni vrt ‒ a      pozimi      milostiva ‒« »Pridite vendar na črno kavo;   A
strasten! Pa rad grem vendar ven, posebno zdaj      pozimi,      v snegu!Pomislite: mi sedimo cele tedne v tesnih  A
In tudi duševna potreba je!« »Jaz sem      pozimi      še malo po gozdih hodila!Ves čas svojega življenja  A
jesti mu je dal in prenočil ga pod kozolcem,      pozimi      pa v hlevu.In vse to za dobro besedo.   A
šestdeset let. . / . / stran 16 . / Bilo je      pozimi,      pred pustom. Stari je po večerji zlezel za peč  A
prav tako kakor s svojimi otroki. Vsi vkup so      pozimi      za pečjo čepeli, poleti pa pasli ‒ v šolo hodili  A
je tudi vedel ‒ bila je pač zakurjena kakor      pozimi.      »Kdo je tam pod orehom?« vpraša deklo, ko se  A
najbolj jesenski lov; poleti je potoval okoli,      pozimi      pa se je kratkočasil v rezidenci, kolikor so  A
jesti mu je dal in ga prenočil pod kozolcem,      pozimi      pa v hlevu.In vse to za dobro besedo.  A
v neotesanih surovih kosih, kakor jih navali      pozimi      snežni plaz, in le tu in tam so pricvetali iz  A
bilo je domačih dovolj; tukaj je pasel poleti;      pozimi      pa je za pečjo sedel, turščico luščil in slamnate  A
ki jo pleto do polnoči, govori se o njem. Še      pozimi      se čuje ugibanje in prerokovanje, da se vnovič  A
čez breg proti vasi prosit krčmarja te usluge.      Pozimi      je, mrzla burja pometa sneg in noč je že nastala  A
Zaklal je po dve teleti in po več koštrunov,      pozimi      pa toliko prašičev, ali na koncu je bilo vedno  A
grobovi in v njih se potika samo sneg, ki ga      pozimi      nanosi burja in ga poleti sončni žarki ne morejo  A
Težavno se je tam tovorilo poleti, a ni se moglo      pozimi      in spomladi zaradi zametov, ledu in snežnih  A
za mlečno in vinsko posodo, katero so potlej      pozimi      izdelovali ter kuhali oglje, katero so potrebovale  A
prereka: »Iz tega ne bo nič; vsi se bomo uprli.      Pozimi      naj že hodi otrok v šolo, a poleti ga potrebujem  A
koliko izgovorov pri roki. Poleti ni bilo vode,      pozimi      je zamrznila; če mu setve ni uničila moča, jo  A
na pašo. Tudi Bajželj jo je moral, čeprav je      pozimi      junico prodal, da je imel za smrdljivec, za  A
lepo in dobro! Ako ne pride ujma, bomo imeli      pozimi      kaj prigrizniti.« »Tudi pri nas v Svečah  A
korenito in stanovitno. To se je videlo zlasti      pozimi.     Gospod Mirodolski namreč je imel za svojo dolžnost  A
zimskem času. Poleti bili so mu ptiči pomagači,      pozimi      ljubi gosti.Kadar je bilo vse s snegom krito  A
siromaki; kmet ima vsaj svojo streho in drv      pozimi.     Jaz ne vem, kako je po mestih.   A
in sprehajala se z mano po gozdu in po logih.      Pozimi      sva obiskavali časi v mestu teto, ki je rada  A
dozorevalo na nji brez razločka letne dobe,      pozimi      kakor poleti.Tretje in največje čudo je pa bila  A
ker poštene kiklje že veliko let več nimamo.      Pozimi      nam rabi kak star raš, poleti, kakor vidiš,  A
je ta človek nekako po svoje, kakor nobeden.      Pozimi      in sploh ob grdem vremenu je čepel po cele tedne  A
Rus je imel do šole dobro uro.      Pozimi      je tedaj ni mogel obiskovati, poleti ga dalja  A
strašno je moralo to boleti ljubečega Urbana!      Pozimi      sem hodil tisto leto večkrat na Toplice.Enkrat  A
Jed in stanovanje bo imel po vseh hišah tudi      pozimi      in sploh vse tiste dni, ko se ne bo gnala živina  A
Za poboljšek bo dobival vsak dan, poleti in      pozimi,      merico vina.Kadar ne bo pasel in bi rad ostal  A
dela družini in najemnikom, zabeljevati jedi      pozimi      in poleti.Da sem znal delati čudeže, bi bil  A
bil bržkone rešil. V šumi bi si bil prislužil      pozimi      sto rajnškov.Gorenjci hodijo v Varaždin slamo  A
zapade dosti in nikoli za dolgo in se vrte ljudje      pozimi      še skoraj rajši kakor poleti, ker jih ne obliva  A
lovil ptiče, lazil po hosti, poleti se kopal,      pozimi      drsal in se kepal itd.Blagi materi sem delal  A
truplo jim ostane hladno, naj bo poleti ali      pozimi.     To, gospod, so tiste češčenamarije, ki jih je  A
dobra je trdina samo v zidu ali v železu in pa      pozimi      na cesti, kadar sneg zmrzne in se ugladi in  A
majoliki se boš kratkočasil v svojem hramčku      pozimi      in poleti s prijatelji in ljubicami, čeprav  A
◆ Lipina je zimska ljubica. ◆ Lipina      pozimi      dobro greje, poleti pa zmrzne.(Izgubi vso moč  A
storim? Ali se bom tudi smejal, kakor sem se      pozimi      za pečjo?« Tinka je videla, da je bratec v skrbeh  A
govoril, da sem mu pasel koze zastonj. O, oče,      pozimi      ste mi pravili strašne povesti o Prisanku.Kar  A
Korošcu greš v Rovte. Zmenili smo se tako že      pozimi,      pa ti nismo ničesar povedali.A danes je bil  A
stran 4 . / Kdaj ste še videli, da jastreb      pozimi      krade kokoši?Rečem vam ‒ nekaj se bo zgodilo  A
krhkega snega. Danijel je ljubil gore ‒ poleti in      pozimi      in nekaj ga je že od rane mladosti vleklo k  A
Pravijo, da je bilo čudno leto takrat.      Pozimi      je bilo tako malo snega, da niso mogli spraviti  A
spominjal povesti starega očeta, ki mu jih je pravil      pozimi.     Vse povesti so se godile ob teh skrivnostnih  A
»Zdaj poleti! Kam se      pozimi      stisneš, da ne zmrzneš?« Brincelj se  A
glasila vesela pesem in vrisk koscev in grabljic.      Pozimi      so domači vozniki poganjali konje in voliče  A
letina in če smo imeli srečo pri živini. Tudi      pozimi      nama ni bilo dolgčas.Nežika je vrtela kolovrat  A
molčeč. »Spomladi se bo res bolj dalo kakor zdaj      pozimi,     « je z olajšanjem spregovoril Korle.Pri tem je  A
so vse njive in njivice. Če niso delali, so      pozimi      jedli samo dvakrat na dan.Več dela in več skromnosti  A
vedno preklinjali, spomladi, poleti, jeseni in      pozimi,      izdajalec vseh ponočnjakov in podkupljencev  A
so kmetovali, obdelali vse njive in njivice.      Pozimi      so izdelovali sode in brente, žlice in kuhalnice  A
skrinjice po debelih bukvah in leskovih grmih.      Pozimi      so v velikem snegu lovili kune zlatice in kune  A
Rad je imel suhe hruške, orehe in ržen kruh.      Pozimi      je pil samo domač brinjevec.Vstajal je ob treh  A
spat pa je hodil ob osmih zvečer poleti in      pozimi,      jeseni in spomladi.Molil je za dušo cesarja  A
Nikdar ni dejal: žena je prinesla gozd k hiši.      Pozimi      je običajno nosil na glavi polhovko, kakor dedje  A
Oči je imel materine, lase črnokodraste.      Pozimi      in poleti je hodil razoglav.Gozd je obiskoval  A
mašne knjige iz zakristije k oltarju. V mrazu      pozimi      so pred cerkvijo cepetali z nogami in čakali  A
Če ga nimam, se uležem pod lipo nad hišo.      Pozimi      se držim peči. Ne sprašujte me kot šolarčka  A
zmerom ste na toplem. Jaz pa moram delati tudi      pozimi      in to v najhujšem mrazu, metežu, burji, poledici  A
je edini počitek, berem v zapečku. Kaj hočem,      pozimi      se premalo zasluži, da bi vriskal pri Korletu  A
živeli, zidali in sadili lepi sadni vrt. Kadar je      pozimi      padel sneg, sem vstal in otresel sneg s sadnega  A
velikih in malih. Tako pa: gozd vedno živi,      pozimi      in pomladi, ko zeleni.Če bi bil naš tak, kot  A
bilo treba preslikati in poslikati do jeseni.      Pozimi      ni čas za takšno delo.« Johan iz Kastva  A
sončnimi žarki gosto listje vršnih vej in vejic, a      pozimi      je to odpadlo, gnezdo je zapadel sneg; kadar  A
dalje, od koder ni bilo več videti človeka. Tudi      pozimi,      ko je vladala lakota, se ni nikoli bližala vasi  A
obenem. Njega še ni nihče ulovil, on je hodil      pozimi      varno med zankami in pobral počasi, brez nevarnosti  A
O njem pripovedujejo, da se je srečal nekoč      pozimi      z lačnim medvedom.Zver se je vzpela na zadnje  A
Poleti je počakala, da se je malo zdanilo,      pozimi,      ko je bila noč dolga, je prižgala luč, da ji  A
naše hrepenenje, naša mlada leta? Nekega dne,      pozimi      je bilo, sem videl na cesti dekleta.Ko sem prišel  A
sončnimi žarki gosto listje vršnih vej in vejic, a      pozimi      je to odpadlo, gnezdo je zapadel sneg; kadar  A
dalje, od koder ni bilo več videti človeka. Tudi      pozimi,      ko je vladala lakota, se ni nikoli bližala vasi  A
obenem. Njega še ni nihče ulovil, on je hodil      pozimi      varno med zankami in pobral počasi, brez nevarnosti  A
bo njo kdo spremljal, ki je taka kakor drevo      pozimi!     ?Sploh pa rečem: Kaj pa se ti mešaš v moje stvari  A
a ona nadaljuje: Kako dolgi dnevi bodo spet      pozimi!     Ta »Bože mili,« to sploh ni slovensko.  A
solističnih partijah. Manjkalo nam ni ničesar,      pozimi      smo imeli na mizi rože.In njene toalete so postale  A
podobna, veš. Ja, poletje je zato, da si z njim      pozimi      kdaj pa kdaj ogreješ otrplo dušo, ko se nimaš  A
v Kemični tovarni in Saturnusu, ki se jim je      pozimi      tačas spahovalo po fižolu in kisli repi, poleti  A
čudna hiša, že zaradi Papagajčkovih ptic, ki so      pozimi      ščebetale in prepevale v vsem prvem nadstropju  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA