nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Prazna ptičnica, poved v sobesedilu:
DRUGI DEL I
Zima je šla h kraju, prihajala je pomlad - in Martin Jakončič je postajal nestrpen. Ni postajal nestrpen samo zaradi tega, ker se je sneg že stalil in so samo tu pa tam pod kapom še ležali sajasti kupi, čez katere so gospodinje pozimi zlivale umazano vodo, ker so vode splahnevale po povodnji, ker so bili na prisojni strani popoldneva že prijetno gorki, ker je resje nudilo čebelam prvo pašo in ker so otroci vsak dan pripiskali s trobenticami iz šole domov, - pač pa je postajal nestrpen, ker se je bližal dan srečanja z Ernestom.
Sok je šel v vrbe in lipe, leska je že cvetela in osipala svoj prah, jésen se je majil za piščali - in pastir je sedel na skali in žvižgal: zapodil je razposajenega junca z njive in žvižgal, urezalje prot in žvižgal in je zamirajoče utihnil šele takrat, ko je zagledal svojo izvoljenko: pred očmi
se mu je stemnilo, roka se mu je povesila, krivač mu je zdrknil na tla in na palcu leve roke se je prikazala kaplja rdeče krvi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani