nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Hudo je, človek moj!, poved v sobesedilu:
Stoji čisto na samem, pomaknjena od vasi, kakor bi se bila nekoč v pijanosti, v globoki žalosti ali v hudi jezi odtrgala od črede vaških hiš ter sklenila, da odide v svet, pa se je kmalu streznila, se umaknila s ceste in se ustavila. In tako živi sredi polja, kjer je pomladi živo zelenje in omamen vonj, poleti zlato klasje in oblaki cestnega prahu, v jeseni težki plodovi in otožno deževje, pozimi pa stara, gluha samota, ki jo snežni vrtinci z ostrim zavijanjem neusmiljeno preganjajo okrog vogalov. V globokih, brezzvezdnih nočeh, ko je vsa dolina zalita s temo, je krčma s svojimi tremi razsvetljenimi okni podobna majhni ladji, ki si počasi utira pot skozi meglo in drsi iz doline.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani