polnoč (744)

grem k tebi. Nato sem se spomnila, da je blizu	polnoč.	JERMAN: Takrat sem žalosten sédel, da ti	A
MRVA: Kdo te je klical?	Polnoč	je. DOLINAR: Lahko noč, Nina!	A
tistih votlih jam ... DAMJAN: Ne budi strahov -	polnoč	je! MRVA: In še sam ne vem, če je ljubezen	A
hrastovih, kovanih Čudni duhovi tam spijo.	Polnoč.	Zadremal baš je gornik trudni: Čuj, iz kletí	A
luninega bliska. . / . / stran 123 . / Udari	polnoč	‒Tožen jek!	A
prepravljena v kositrne vojake, a zdaj le drugo	polnoč	čakajo, da zopet zažive igrače. 81 ATRIJ	A
Veter je veje oskubel po lipah.	Polnoč	že danes je s stolpa odbilo, jaz in mi vsi pa	A
rekel hvala, bo Lenny Cohen še odpikal svoje.	Polnoč	je ura.O ljubezni poje.	A
Nada, moja velika Nada!	Polnoč	je kakor morje tišine. Ves svet ja kakor Die	A
/ Pristan Na ladji niha nihalo od jutra v	polnoč,	od večera v dan; kakor mrlič ležim na ladji	A
dan; kakor mrlič ležim na ladji, od jutra v	polnoč,	od večera v dan se zibljem ubit in čakam zaman	A
zaman ... Med mladimi rožami ležim od jutra v	polnoč,	od večera v dan; nad mano se zibljejo zvezde	A
in nič in brez mej od sončnega vzhoda in čez	polnoč	V zraku so barvni baloni So baloni So petlje	A
bom doma! * * * Nekje zunaj bije	polnoč.	Ravno ta čas, ko udarja udarce ob bron	A
zaklepajo vrata moje kazenske celice. Zdaj je	polnoč.	Zdaj se Krist rodi!	A
moram še veliko napisati in še veliko živeti.	Polnoč	in jaz stojim tu, sredi kazenske celice ...	A
na ognjišču in roma iz roke v roko. Kmalu bo	polnoč.	K polnočnici pojdejo.	A
zakotno kavarno in se pogovarjala daleč čez	polnoč,	kakor sta to delala v Trstu, ko sta se po dolgem	A
In v izbi je spet vrtinec.	Polnoč	se že bliža, ljudi pa je že toliko, da še nosu	A
zaspati. Šele ko je ura udarila dvanajst in je	polnoč	odjadrala po dolgi brezkončni cesti noči, je	A
. / stran 169 . / 67 Bilo je krepko čez	polnoč,	ko sva prišla pred Glavinovo barako.Dišalo je	A
Pogledal sem na uro. Bilo je nekaj minut čez	polnoč.	Začelo se je okrog pol devete.	A
raje vrnili v internat. Ura je bila nekaj čez	polnoč	in z njimi je bila četa spet polnoštevilna.	A
'91, Novo mesto Ura je bila že krepko čez	polnoč,	a so vseeno glasno protestirali, ko je birt	A
dolg, brez konca in kraja. Čimbolj je šlo na	polnoč,	tembolj se je oziral na uro; a kazalca sta stala	A
/ stran 234 . / 71. Severina je malce čez	polnoč	še enkrat zapela tudi svoj največji hit in zapustila	A
more najti. Ura v zvoniku je natinkatonkala	polnoč,	ko se je napotil v spodnji del trga - in takrat	A
žarki so se mi utrinjali pred očmi. »Kaj je že	polnoč,	Peter, da si vstal?« »Seveda bo že kmalu!«	A
začela utemeljevati svoj sklep. Prišla je	polnoč,	pri kajžarju Antonu je še gorela luč.Mati je	A
beseda) Jutro velikega tedna. Ob dveh čez	polnoč.	Krog ledij sem imel tesno stisnjen pas z naboji	A
z očmi ozvezdje Šmarni križ in dognal, da je	polnoč	že minila.Nobene pomoči ni vedel ne znal.	A
včasih z boječim pogledom na zvezde, ali ni	polnoč	že minila.A zopet je stisnil konja, mu pošepetal	A
pojdemo do mosta, pa čez in nad tabor. Preden bo	polnoč,	boste zahvalili Svetovita, ki mi je vdahnil	A
. / stran 52 . / SEDMO POGLAVJE Minila je	polnoč,	okoli Hilbudijevega tabora pa je rohnel vik	A
večer, ko se je vrnil z Epafroditom z dvora.	Polnoč	so prevozile zvezde in njegovo oko ni zaželelo	A
Ne spiš?	Polnoč	je!« »Kdaj spim, zakaj ne spim, kako spim: za	A
Ni se posvetilo okno, ni pričakal Irene.	Polnoč	je prešla, zvezde na vzhodu so se redčile.	A
Rahlo jo je izpustil in se dvignil. »	Polnoč	je že davno minila.Pojdimo, da ne ugasnejo zvezde	A
spravil listino ter se škodoželjno smejal.	Polnoč	se je bližala, Iztok se je vrnil že drugič v	A
na trgovčev vrt, se ni ustavilo. Prešla je	polnoč.	Propontida je zaspala, drobni valovi so jo zazibali	A
so hiteli prek njega. Zvezde so kazale, da je	polnoč	že davno minila. Zakaj ga ni? je premišljal	A
stran 26 . / TRETJE POGLAVJE Bližala se je	polnoč.	Epafrodit je slonel v spalnici na mehkem baržunu	A
Zvezda nad kupolo sv. Sofije je pokazala natančno	polnoč,	ko so v carskem vrtu pritisnili k bregu.Veliki	A
vojvoda po zmagoviti bitki. Bližala se je tretja	polnoč,	odkar so bili na morju.Spati ni smel nihčè,	A
in ji velel počivat. Ko je veslal mesec na	polnoč,	se je napotila majhna četa ob potoku skozi dolino	A
In sedaj ne vem, kje je jutro, ne vem, kje je	polnoč«	Zdelo se ji je, da je na levo megla gostejša	A
Ni pogledala na sonce, ni razmišljala, kje je	polnoč,	kje je poldan, spustila se je po cesti in spočetka	A
prižgala luč in sedla k mizi. Minila je že	polnoč.	Še enkrat je nadrobno preudarila vse	A
hitro, kakor ura na steni, ki je pokazala na	polnoč,	preden so kaj pomislili na domov. Zato	A
Gašperju ne. Dolga je bila izpoved, da je minila	polnoč,	preden so si vse povedali in se razšli. Lucija	A
začel govoriti o padajoči ceni živine. Na	polnoč	je šlo.Svatje so privabili z doma tudi tiste	A
pa ni ganil od Lucije. In ko je potekala peta	polnoč,	se je Lucija prebudila kakor iz hudega sna.	A
-	Polnoč	bo zdajle ...Pravijo, da hodijo ob tej uri mrtvi	A
ošinil mize naokoli in utišal glas. »Precej čez	polnoč	so zaklenili in zatemnili okna.Potem so dali	A
odbrni v temo dvanajst počenozvenečih udarcev.	Polnoč	...Ura strahov ...	A
Lahko bi se še malo pomenila!“ ”	Polnoč	je že blizu, moram še k Frčajevi Hani!“	A
jablan. Pozno je že bilo, davno je že odbila	polnoč,	rosa je padala z lista na list, puhtela je iz	A
... Pod	polnoč	je prispela in prikričala mimo okna vesela družba	A
nato smo se sporekli in še preden je udarilo	polnoč,	smo se stepli.Ni bilo nič posebnega, koj drugi	A
se je udaril z dlanmi po sencih. ”Kaj ni že	polnoč?	Ubil sem človeka, dušo ubil!	A
navsezadnje pa jih je tolažil, da ni še odbila	polnoč	in da je še časa dovolj za izpreobrnjenje in	A
je bilo grenkobe do vrha polno. Ko je odbila	polnoč,	so se spogledali in so vstali. ”Tudi če do	A
Elija je podvil svetilko. ”	Polnoč	bo, ljudje božji!“ Cigan je stopil k Potniku	A
je v hiši,“ je rekel Potnik. ”Kaj da žgo čez	polnoč?	“ Ni se vzdramil iz vinske omotice, ali obšel	A
sedel v svoji sobi. Ura je odbila že dve čez	polnoč.	Na mizi je gorela svetilka s širokim, modrim	A
komaj da je dihalo v spanju ... Že davno je odbila	polnoč	in zdelo se mi je, kakor da sva sama na tem	A
lokotronij! Glej, steklenica je prazna in blizu je že	polnoč.	Pojdi in varuj se izkušnjavca; kajti zgodi se	A
majala, eno samo pijano telo. Ko je odbila	polnoč,	je Kurentova pesem nenadoma umolknila; tišina	A
zamolklo je v gozdovih zabučalo ... Kaj je že minila	polnoč?	Kaj je čas in ura, da se izpolni to trudno tisočletno	A
roke plaho razklenile ... Vstal sem, ko je bila	polnoč	in sem se napotil tja ves miren, kakor za malovažnim	A
ga imel. Videl sem ga ob oknu, ko je odbila	polnoč	in so sijale zvezde.Bel je bil njen obraz, tako	A
bolnemu otroku, kadar joka v spanju. Odbila je	polnoč	in izletniki so se zbirali v gostilni. Adjunkt	A
. / stran 228 . / vam Bog blagoslovi cesto:	polnoč	je že zdavnaj in jutro bo kmalu!“ Gost se	A
gospod župnik! Pozno je že, skoro se že bliža	polnoč	...“ ”Ali vas je strah?	A
človeka v nesreči samega!“ VI Komaj je odbila	polnoč,	je potrkalo narahlo na duri.Z vljudnim in veselim	A
zvezda ni več svetila, vse jih je bila popila	polnoč.	”Kje sem, kam sem bil zašel, moj Bog!“	A
most čez te gore in vode, kdo iz davnine v to	polnoč?	Stopil je k oknu.	A
trenotku je udarila ura na steni in je bíla	polnoč.	Izvilo se je iz megle in iz omotice kakor krik	A
dvanajst, težko, trudno, ne kakor v dan, kakor v	polnoč,	ki je temna in žalostna... V refektoriju Odsev	A
bom, samo pila bi še rada... Oh, pa saj ne smem...	polnoč...	jelite, je že mimo...?« »Tri je odbila!« je dahnila	A
tesno drug ob drugem. Moški je zašepetal: »	Polnoč	je mimo, nič se še ne mudi!« »Bojim se,« je	A
Saj je čas!« Medtem je bila minila	polnoč	in bližnji kropilci so se začeli razhajati.	A
mrzla voda jako ugajala. Na Gori je udarilo	polnoč,	ko dospem pred Presečnikovo hišo.Ni bilo prav	A
Izposodili smo si konja in bilo je že dosti čez	polnoč,	ko smo zapustili mesto.Sedel sem v sedlo in	A
In potem je stekla hitro domov. Ob eni čez	polnoč	pridejo v ječo trije črno oblečeni gospodje	A
lepa Nežika, tista nam je točila do štirih čez	polnoč.	In pili smo ga dan na dan.	A
gospod tako spočiti, da se jim ljubi še čez	polnoč	hoditi brez dela in potrebe od stene do stene	A
umrl oča Jernej, je tisti večer Marko dolgo čez	polnoč	v mislih prezidaval hišo, pripravljal les za	A
zvon v dobskem cerkvenem stolpu udaril četrt na	polnoč,	strese se svet.Podzemskemu bučanju odgovarja	A
Pa ‒ saj bo že okoli polnoči!« »Da, da,	polnoč	je; čakali smo te dolgo!Nocoj boš menda tu spal	A
planetu tukaj jutro, tam večer, tu poldne, tam	polnoč.	Vsak dnevni čas ima svojo zabavo.	A
a mesec visoko na nebu. Saj bo menda kmalu	polnoč	in čas bi že bil, da misli človek na spanje	A
zastala kri v žilah. ‒ »Jojmene, zdaj je ravno	polnoč,	« je spreletelo Gaba.»Zdaj se je prebudil nočni	A
Ano, Greben in podcerkovski most. Pozno čez	polnoč	smo prišli v Otrobovec, v partizanski logor	A
izpulili roko, tako so ga vlekli za njo. Pozno čez	polnoč	smo se napotili v barake. Luka se je sezul in	A
8. maj. Pozno čez	polnoč	smo odšli po cesti proti Podturnu. Bila je svetla	A
se je pobahala gospodinja. »Hudiča, dve čez	polnoč,	« je Likar rekel Trtniku. »Bova šla?«	A
ženske in otroke.« . /\ .. stran 60 . \/ 3 Čez	polnoč	je že bilo, ko so obstali pred Drenovčevo hišo	A
Graničarja sta pogledala na uro. »Aha,	polnoč	bo.Spala bova v baraki na Javorniku.«	A
Skrivaj gresta domov. Ostali pojejo tja čez	polnoč.	Repnikov Polde se je večkrat oglasil pri Strnadovih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani