nova beseda iz Slovenije
oblečena in take so njene kretnje, da je razumljivo | poželenje | rodoljubov; ampak vsa njena koketnost ni hladno | A |
Sladkost medú nezmerna je oskotna jeziku in prežene | poželenje. | Zatorej ljubi zmerno; stanovitna je le ljubezen | A |
stran 154 . \/ VI Zato veruj, ni strastno | poželenje, | o draga, ki mi v duši zdaj gori, to je le moje | A |
v teh pogledih pijanih utrujena strast, | poželenje | na ustnicah velih ... Oj ti grešnica krasna | A |
čisto brezslastno; bolj navada nego zavestno | poželenje | po prepovedanem, to se pravi po lepem; ne zavedajo | A |
je, ki imajo toliko krepke volje, da brzdajo | poželenje, | da se igrajo s svojim hrepenenjem, da čakajo | A |
v teh pogledih pijanih utrujena strast, | poželenje | na ustnicah velih ... Oj ti grešnica krasna | A |
zapustil te, drago sercé! Pregrešno me gnalo je | poželenje; | Zdaj se mi izbujajo v serci željé, Po tebi izbuja | A |
Je božji sin na oni stran potoka; me kakor | poželenje | spreleti in v meni se jih sto in tisoč joka | A |
to bolj trma ko strast, bolj zagrizenost ko | poželenje? | A hkrati vé za občutek telesnega siromaštva, | A |
da bi si jo lahko želel in da je ta čut že | poželenje. | Ampak to ne kakor potreba moških v ti sobi s | A |
razprto, jaz sem ljubega svojega in njegovo | poželenje | je po meni, ko prihaja ko ogenj, plamen grabi | A |
učenec mnogo let pozneje označil kot opisno | poželenje. | Profesor Zois, zakliče učenec, nikoli ne | A |
še večji del prostora zaseda njegovo težko | poželenje, | težko dihanje.Buta ta gmota mesa, kri buta v | A |
njegov pogled in njegovo nenehno, nenasitno | poželenje. | Njegov znoj je na meni, je molče govorila, povsod | A |
Drago Jančar POSMEHLJIVO | POŽELENJE | Založba Wieser | A |
Kadar je rekla njegova volja, mu je vstal. | Poželenje | namreč ne sodeluje z voljo, poželenje je posledica | A |
vstal. Poželenje namreč ne sodeluje z voljo, | poželenje | je posledica greha.Volja pa je naravno stanje | A |
sporočilo, da se bo to dekle vdalo. Usmiljenje in | poželenje, | znana brata, se spogledujeta.In blizu kroži | A |
skušnjavec dela napake, preplavlja ga nestrpno | poželenje. | Louisa Dimitrovna Kordachova se hoče pogovarjati | A |
strahotna bolečina. Ob misli na pivo neznosno | poželenje | pod pasom zamenja neznosna bolečina.Mehur mi | A |
Želenje. | Poželenje. | Čudno so delovale tuje slovenske besede | A |
ali v duhu lascivnost, | poželenje, | vetrovna duša, nestrpnost, otožnost. Melanholija | A |
padel na ulici, enkrat in nikoli več. Njegovo | poželenje | se je spreminjalo v plavo, nenehno postkoitalno | A |
tistem tramvaju dogajalo.« Zakaj se imenuje: | Poželenje | .Tramvaj Poželenje. | A |
Zakaj se imenuje: Poželenje. Tramvaj | Poželenje. | Sta se voznik in potnica ljubila na zadnji postaji | A |
Leonca, je rekla. | Poželenje | me je zalilo, ko sem jo videl prvič, in nikoli | A |
obrazoma nad mizo in polastilo se ga je nezadržno | poželenje | po njenem telesu. In Franc Buterna je | A |
sokove, prehrano in streho, pregnala bohotno | poželenje, | jim tako rekoč izmozgala zadnjo slo po življenju | A |
ne izbruhnejo svobodomiselnost, samostojnost, | poželenje, | strast, meso, z zeljem vam mašijo nagone, kisline | A |
odpusti - vsega je kriva nevoščljivost in nesramno | poželenje! | « Pipan je srdito pogledal v okno. | A |
zgodilo, tako je bilo prav! Mici se je ohladilo | poželenje | po Reki in hitro se vrsteče novice naslednjih | A |
papir, če bi ga v postelji iz spanja zbudilo | poželenje. | Krivica boli vsakogar; kdor se ji upira, se | A |
sabo zaprl. Ni maral, da bi kdor si bodi pasel | poželenje | ob pogledu na njegovo imenitno malico.Zagledal | A |
strupov, ki jih sveto pismo navaja: »Vse je | poželenje | oči, poželenje mesa, napuh življenja.«To troje | A |
jih sveto pismo navaja: »Vse je poželenje oči, | poželenje | mesa, napuh življenja.«To troje so zametki gorja | A |
pregnal z vrtov. Hud je bil na njegovo tatovsko | poželenje. | Ko ga je že tretjič gonil izza ograjenega vrta | A |
si delo hudiča, ki mu je ime Napuh in se piše | Poželenje | oči.Od tam sem šel skozi Ločnico, da pogledam | A |
kam pa so hoteli s svojim poželenjem? Zakaj | poželenje | živí v srcu, ne umrje, poželenje po lepoti, | A |
poželenjem? Zakaj poželenje živí v srcu, ne umrje, | poželenje | po lepoti, ali po umazanosti, kakorkoli ...Vse | A |
pod razpelom. Bolj nečisto je bilo takrat moje | poželenje | ...“In vendar mi je bilo zelo slabo in mraz mi | A |
grd izraz je bil na njih, pol sovraštvo, pol | poželenje. | ”Ničesar ti nimam povedati. | A |
postavila tja samo nalašč, za kratek čas, snubcem v | poželenje | in bridkost.Če ni mnogo notri, nekaj je! | A |
oči, ki skrivajo na dnu neutešeno, neutešljivo | poželenje | po domu, po soncu, po razoranem, duhtečem polju | A |
vino me je omamilo; in omamilo me je silno | poželenje, | da bi koga na vso moč objel, da bi naglas zavriskal | A |
potem konec? Pekél je potem, večen ogenj, večno | poželenje | po korcu hladne vodé...Na dnu svojega srca je | A |
pride v pekél, kjer je večen ogenj in večno | poželenje | po korcu hladne vodé...Takó se vije pot neprestano | A |
nikogar ni bilo, da bi ga prosila. Vse grdo | poželenje | se ji je zdelo v tem trenotku neizmerno umazano | A |
objemal s pogledom, se mu je porajalo v krvi vroče | poželenje... | ”Krona mi je bila padla iz žepa...“ je zajecljal | A |
si dandanašnji že vsako nadložno predmestno | poželenje | ogrinja to sveto ime! Zakaj hrepenenje je tista | A |
gledajo brez sramú v tisto strahotno, poslednje | poželenje; | napete, mokre ustnice; bele, dišeče, vabeče | A |
sram, čista otroška ljubezen in vroče živalsko | poželenje, | vse je bilo v tem hripavem, siloma iz grla iztisnjenem | A |
je spreletelo ter omamilo prav posebno, novo | poželenje, | ne privrelo iz vzburkane krvi, temveč zgolj iz | A |
Obrazi pijani, v očeh in na ustnih umazano | poželenje; | brezsramne besede, ki so se proste prelivale | A |
žalosten ob tebi. Nič ni v srcu, nego ljubezen in | poželenje! | “ ”Kako lepo govorite!“ | A |
da bi se zatajil, nato pa me je obšlo silno | poželenje, | da bi jo videl še enkrat; samo še enkrat, poslednjikrat | A |
meni slutnja Boga in ostalo je samo še nizkotno | poželenje | po gloriji.Zato sem se poslovil od umetnikov | A |
dar. Otroci so bili zasopljeni, upehani, ali | poželenje | v očeh ni bilo utrujeno, strast na vzbočenih | A |
njenih licih ... Kaj je ljubezen, nego hipno | poželenje? | Sanjal sem o Minki in njenih sladkih očeh še | A |
Tam sem prebival, kadar se je vzbudilo staro | poželenje | po duhu sveže, razorane prsti, pokošene trave | A |
živali, ostuden smeh na živalskem obrazu, ostudno | poželenje | v mokrih, krvavo obrobljenih očeh.Stali bodo | A |
njo rdeč in zabuhel živalski obraz, ostudno | poželenje | je bilo v vlažnih, rdeče obrobljenih očeh. | A |
mi je zazdelo, ampak samo kakor ... estetično | poželenje. | Takemu pa se nič ne zazdi, takemu, ki je dosegel | A |
sem šel še k drugim; nalašč sem šel, čudno | poželenje | me je gnalo. Hodil sem, lice pa mi je gorelo | A |
bolesti je pozdravila sladkost, je tiho zaklicalo | poželenje | po ljubezni. Ne misli ni vprašal, ne očesa | A |
tihem smehljaju; in kakor otroško, radovedno | poželenje. | ”Nikoli še nisem slišala takih besed ... nikoli | A |
srce mi je bilo težko, nemirno; obšlo me je | poželenje, | da bi se upijanil in da bi se sprl in da bi | A |
Da je to moje globoko, neugnano in nebrzdano | poželenje: | izžemati iz srca kapljo krvi za kapljo, polagoma | A |
spoznal, da je nisem ljubil in da je bilo moje | poželenje | umazano in nizkotno. Teden dni sem blodil | A |
v studu samem pa je bila že slast, je bilo | poželenje. | »Kaj si počel tako dolgo? | A |
njegovem obrazu le časih in za hip sovraštvo in | poželenje; | na Slivarjevem obrazu, kakor v vseh teh očeh | A |
je prenasičenost ustvarila in lakot spočela. | Poželenje | mu odpira usta, ali gnus mu jih zapira.Za čednost | A |
bila njena polt, telo je bilo vitko, polno, | poželenje | izzivajoče, velike zelenosinje oči so sijale | A |
njen obraz, tako mil in blag. Obšlo me je | poželenje, | silnejše od gladu in žeje; udarilo mi je v dušo | A |
možila: bolj če je bila stara, večje je bilo | poželenje! | Ravno ko sem mimo prihajal, je spregovorila Žganjarje | A |
Ali toliko vam pa že povem, da mi je tedaj | poželenje | preplulo vse žile!In tudi grof Milan se je zagledal | A |
Zatorej prinesi merico nemškega olja. Imam pravo | poželenje | po njem!« »Kdo te je klical,« se je zajezil | A |
vendarle tako, da je vzbujala všečnost, da ne rečem | poželenje. | Posebno tisti dan, ko je bila lepo praznično | A |
sem rekel takega?« je kmeta postajalo sram. » | Poželenje | mesa mi res ni bilo v mislih.« »Meniš | A |
kar vidi, kar hoče doseči, in to je: svoje | poželenje. | In ako je strast dosegla najvišjo stopinjo, | A |
da je nekaterega nevernika za vselej minilo | poželenje | v naše dežele ropat hoditi.En sam mož je bil | A |
da se namreč s časom povrne prirojeno hudobno | poželenje; | naj ima gospodar žival še tako v strahu, naj | A |
časti in slavi. Več ko je dosegel, bolj mu rase | poželenje | ‒ neugasna žeja!Delo in trud, nepokoj in skrb | A |
mati! Bolj bi mi ne bili mogli ustreči; pravo | poželenje | sem imel po njem; ali takega pa tudi človek | A |
našel, eno samo; o prvem pogledu mi je vnela | poželenje; | spoštovati in ljubiti sem jo začel, ko sem izgubil | A |
in strahom, a up in strah, veselje in žalost, | poželenje | in hrepenenje, kako je vse sladko!‒ Kaj je življenje | A |
sovraštva in zavisti, tu je neznana strast in hudo | poželenje. | O ko bi bil tak vesoljni svet! | A |
navodilih mogla v Jurju vzbuditi hipno ljubezensko | poželenje, | ne pa trajne in resnične ljubezni. XV Zaupni | A |
. / stran 284 . / Prešinilo ga je blazno | poželenje. | Planil je za njo, Zulejka je bežala v sosedno | A |
bi se mu prikupila. Njena čutila je izdajalo | poželenje, | ki se je zrcalilo v njenih očeh. Zdaj | A |
tretji mizi, ali da mu škili iz oči »grdo meseno | poželenje, | « kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica | A |
ženska v njegovo življenje. Oba prepaja enako | poželenje, | drug k drugemu želita, drug o drugem mislita | A |
tretji mizi, ali da mu škili iz oči »grdo meseno | poželenje« | , kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica | A |
prizadevanja, da bi se mu približala in mu zbudila | poželenje, | so bila zaman.In to se je primerilo njej, ki | A |
je, poljubuje pa se z Astero in si z njo neti | poželenje. | Tu je nekaj narobe, nekaj, kar ni v skladu z | A |
podrobnosti njenega telesa, ki vsaka zase zbuja | poželenje. | Ob teh predstavah se mu zbudi želja, ki nabrekne | A |
utečenem redu, ne zato, da bi ugajala in zbujala | poželenje | pri senzorju. To ji ta hip še na misel ne pride | A |
zasvojena s čutnostjo. Skoraj nenehoma tli v njej | poželenje, | ki jo žene v nove in nove uživaške orgije.Pred | A |
želita, saj jima moškost naravnost odreveneva, | poželenje | jima pači lica, oči so jima blodne in osteklenele | A |
prejšnji neznosni strah se ji spremeni v neznosno | poželenje | po ljubovanju z njo.Pije iz ust slino, slankasto | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |