nova beseda iz Slovenije

poželenje (736)


oblečena in take so njene kretnje, da je razumljivo      poželenje      rodoljubov; ampak vsa njena koketnost ni hladno  A
Sladkost medú nezmerna je oskotna jeziku in prežene      poželenje.     Zatorej ljubi zmerno; stanovitna je le ljubezen  A
stran 154 . \/ VI Zato veruj, ni strastno      poželenje,      o draga, ki mi v duši zdaj gori, to je le moje  A
v teh pogledih pijanih utrujena strast,      poželenje      na ustnicah velih ... Oj ti grešnica krasna  A
čisto brezslastno; bolj navada nego zavestno      poželenje      po prepovedanem, to se pravi po lepem; ne zavedajo  A
je, ki imajo toliko krepke volje, da brzdajo      poželenje,      da se igrajo s svojim hrepenenjem, da čakajo  A
v teh pogledih pijanih utrujena strast,      poželenje      na ustnicah velih ... Oj ti grešnica krasna  A
zapustil te, drago sercé! Pregrešno me gnalo je      poželenje;      Zdaj se mi izbujajo v serci željé, Po tebi izbuja  A
Je božji sin na oni stran potoka; me kakor      poželenje      spreleti in v meni se jih sto in tisoč joka  A
to bolj trma ko strast, bolj zagrizenost ko      poželenje?     A hkrati vé za občutek telesnega siromaštva,  A
da bi si jo lahko želel in da je ta čut že      poželenje.     Ampak to ne kakor potreba moških v ti sobi s  A
razprto, jaz sem ljubega svojega in njegovo      poželenje      je po meni, ko prihaja ko ogenj, plamen grabi  A
učenec mnogo let pozneje označil kot opisno      poželenje.      Profesor Zois, zakliče učenec, nikoli ne  A
še večji del prostora zaseda njegovo težko      poželenje,      težko dihanje.Buta ta gmota mesa, kri buta v  A
njegov pogled in njegovo nenehno, nenasitno      poželenje.     Njegov znoj je na meni, je molče govorila, povsod  A
Drago Jančar POSMEHLJIVO      POŽELENJE      Založba Wieser   A
Kadar je rekla njegova volja, mu je vstal.      Poželenje      namreč ne sodeluje z voljo, poželenje je posledica  A
vstal. Poželenje namreč ne sodeluje z voljo,      poželenje      je posledica greha.Volja pa je naravno stanje  A
sporočilo, da se bo to dekle vdalo. Usmiljenje in      poželenje,      znana brata, se spogledujeta.In blizu kroži  A
skušnjavec dela napake, preplavlja ga nestrpno      poželenje.     Louisa Dimitrovna Kordachova se hoče pogovarjati  A
strahotna bolečina. Ob misli na pivo neznosno      poželenje      pod pasom zamenja neznosna bolečina.Mehur mi  A
Želenje.      Poželenje.      Čudno so delovale tuje slovenske besede  A
ali v duhu lascivnost,      poželenje,      vetrovna duša, nestrpnost, otožnost. Melanholija  A
padel na ulici, enkrat in nikoli več. Njegovo      poželenje      se je spreminjalo v plavo, nenehno postkoitalno  A
tistem tramvaju dogajalo.« Zakaj se imenuje:      Poželenje     .Tramvaj Poželenje.  A
Zakaj se imenuje: Poželenje. Tramvaj      Poželenje.     Sta se voznik in potnica ljubila na zadnji postaji  A
Leonca, je rekla.      Poželenje      me je zalilo, ko sem jo videl prvič, in nikoli  A
obrazoma nad mizo in polastilo se ga je nezadržno      poželenje      po njenem telesu. In Franc Buterna je  A
sokove, prehrano in streho, pregnala bohotno      poželenje,      jim tako rekoč izmozgala zadnjo slo po življenju  A
ne izbruhnejo svobodomiselnost, samostojnost,      poželenje,      strast, meso, z zeljem vam mašijo nagone, kisline  A
odpusti - vsega je kriva nevoščljivost in nesramno      poželenje!     « Pipan je srdito pogledal v okno.   A
zgodilo, tako je bilo prav! Mici se je ohladilo      poželenje      po Reki in hitro se vrsteče novice naslednjih  A
papir, če bi ga v postelji iz spanja zbudilo      poželenje.      Krivica boli vsakogar; kdor se ji upira, se  A
sabo zaprl. Ni maral, da bi kdor si bodi pasel      poželenje      ob pogledu na njegovo imenitno malico.Zagledal  A
strupov, ki jih sveto pismo navaja: »Vse je      poželenje      oči, poželenje mesa, napuh življenja.«To troje  A
jih sveto pismo navaja: »Vse je poželenje oči,      poželenje      mesa, napuh življenja.«To troje so zametki gorja  A
pregnal z vrtov. Hud je bil na njegovo tatovsko      poželenje.      Ko ga je že tretjič gonil izza ograjenega vrta  A
si delo hudiča, ki mu je ime Napuh in se piše      Poželenje      oči.Od tam sem šel skozi Ločnico, da pogledam  A
kam pa so hoteli s svojim poželenjem? Zakaj      poželenje      živí v srcu, ne umrje, poželenje po lepoti,  A
poželenjem? Zakaj poželenje živí v srcu, ne umrje,      poželenje      po lepoti, ali po umazanosti, kakorkoli ...Vse  A
pod razpelom. Bolj nečisto je bilo takrat moje      poželenje      ...“In vendar mi je bilo zelo slabo in mraz mi  A
grd izraz je bil na njih, pol sovraštvo, pol      poželenje.      ”Ničesar ti nimam povedati.  A
postavila tja samo nalašč, za kratek čas, snubcem v      poželenje      in bridkost.Če ni mnogo notri, nekaj je!  A
oči, ki skrivajo na dnu neutešeno, neutešljivo      poželenje      po domu, po soncu, po razoranem, duhtečem polju  A
vino me je omamilo; in omamilo me je silno      poželenje,      da bi koga na vso moč objel, da bi naglas zavriskal  A
potem konec? Pekél je potem, večen ogenj, večno      poželenje      po korcu hladne vodé...Na dnu svojega srca je  A
pride v pekél, kjer je večen ogenj in večno      poželenje      po korcu hladne vodé...Takó se vije pot neprestano  A
nikogar ni bilo, da bi ga prosila. Vse grdo      poželenje      se ji je zdelo v tem trenotku neizmerno umazano  A
objemal s pogledom, se mu je porajalo v krvi vroče      poželenje...      ”Krona mi je bila padla iz žepa...“ je zajecljal  A
si dandanašnji že vsako nadložno predmestno      poželenje      ogrinja to sveto ime! Zakaj hrepenenje je tista  A
gledajo brez sramú v tisto strahotno, poslednje      poželenje;      napete, mokre ustnice; bele, dišeče, vabeče  A
sram, čista otroška ljubezen in vroče živalsko      poželenje,      vse je bilo v tem hripavem, siloma iz grla iztisnjenem  A
je spreletelo ter omamilo prav posebno, novo      poželenje,     ne privrelo iz vzburkane krvi, temveč zgolj iz  A
Obrazi pijani, v očeh in na ustnih umazano      poželenje;      brezsramne besede, ki so se proste prelivale  A
žalosten ob tebi. Nič ni v srcu, nego ljubezen in      poželenje!     “ ”Kako lepo govorite!“   A
da bi se zatajil, nato pa me je obšlo silno      poželenje,      da bi jo videl še enkrat; samo še enkrat, poslednjikrat  A
meni slutnja Boga in ostalo je samo še nizkotno      poželenje      po gloriji.Zato sem se poslovil od umetnikov  A
dar. Otroci so bili zasopljeni, upehani, ali      poželenje      v očeh ni bilo utrujeno, strast na vzbočenih  A
njenih licih ... Kaj je ljubezen, nego hipno      poželenje?     Sanjal sem o Minki in njenih sladkih očeh še  A
Tam sem prebival, kadar se je vzbudilo staro      poželenje      po duhu sveže, razorane prsti, pokošene trave  A
živali, ostuden smeh na živalskem obrazu, ostudno      poželenje      v mokrih, krvavo obrobljenih očeh.Stali bodo  A
njo rdeč in zabuhel živalski obraz, ostudno      poželenje      je bilo v vlažnih, rdeče obrobljenih očeh.   A
mi je zazdelo, ampak samo kakor ... estetično      poželenje.     Takemu pa se nič ne zazdi, takemu, ki je dosegel  A
sem šel še k drugim; nalašč sem šel, čudno      poželenje      me je gnalo. Hodil sem, lice pa mi je gorelo  A
bolesti je pozdravila sladkost, je tiho zaklicalo      poželenje      po ljubezni. Ne misli ni vprašal, ne očesa  A
tihem smehljaju; in kakor otroško, radovedno      poželenje.      ”Nikoli še nisem slišala takih besed ... nikoli  A
srce mi je bilo težko, nemirno; obšlo me je      poželenje,      da bi se upijanil in da bi se sprl in da bi  A
Da je to moje globoko, neugnano in nebrzdano      poželenje:      izžemati iz srca kapljo krvi za kapljo, polagoma  A
spoznal, da je nisem ljubil in da je bilo moje      poželenje      umazano in nizkotno. Teden dni sem blodil  A
v studu samem pa je bila že slast, je bilo      poželenje.      »Kaj si počel tako dolgo?   A
njegovem obrazu le časih in za hip sovraštvo in      poželenje;      na Slivarjevem obrazu, kakor v vseh teh očeh  A
je prenasičenost ustvarila in lakot spočela.      Poželenje      mu odpira usta, ali gnus mu jih zapira.Za čednost  A
bila njena polt, telo je bilo vitko, polno,      poželenje      izzivajoče, velike zelenosinje oči so sijale  A
njen obraz, tako mil in blag. Obšlo me je      poželenje,      silnejše od gladu in žeje; udarilo mi je v dušo  A
možila: bolj če je bila stara, večje je bilo      poželenje!     Ravno ko sem mimo prihajal, je spregovorila Žganjarje  A
Ali toliko vam pa že povem, da mi je tedaj      poželenje      preplulo vse žile!In tudi grof Milan se je zagledal  A
Zatorej prinesi merico nemškega olja. Imam pravo      poželenje      po njem!« »Kdo te je klical,« se je zajezil  A
vendarle tako, da je vzbujala všečnost, da ne rečem      poželenje.     Posebno tisti dan, ko je bila lepo praznično  A
sem rekel takega?« je kmeta postajalo sram. »     Poželenje      mesa mi res ni bilo v mislih.« »Meniš  A
kar vidi, kar hoče doseči, in to je: svoje      poželenje.      In ako je strast dosegla najvišjo stopinjo,  A
da je nekaterega nevernika za vselej minilo      poželenje      v naše dežele ropat hoditi.En sam mož je bil  A
da se namreč s časom povrne prirojeno hudobno      poželenje;      naj ima gospodar žival še tako v strahu, naj  A
časti in slavi. Več ko je dosegel, bolj mu rase      poželenje      ‒ neugasna žeja!Delo in trud, nepokoj in skrb  A
mati! Bolj bi mi ne bili mogli ustreči; pravo      poželenje      sem imel po njem; ali takega pa tudi človek  A
našel, eno samo; o prvem pogledu mi je vnela      poželenje;      spoštovati in ljubiti sem jo začel, ko sem izgubil  A
in strahom, a up in strah, veselje in žalost,      poželenje      in hrepenenje, kako je vse sladko!‒ Kaj je življenje  A
sovraštva in zavisti, tu je neznana strast in hudo      poželenje.     O ko bi bil tak vesoljni svet!  A
navodilih mogla v Jurju vzbuditi hipno ljubezensko      poželenje,      ne pa trajne in resnične ljubezni. XV Zaupni  A
. / stran 284 . / Prešinilo ga je blazno      poželenje.     Planil je za njo, Zulejka je bežala v sosedno  A
bi se mu prikupila. Njena čutila je izdajalo      poželenje,      ki se je zrcalilo v njenih očeh. Zdaj  A
tretji mizi, ali da mu škili iz oči »grdo meseno      poželenje,     « kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica  A
ženska v njegovo življenje. Oba prepaja enako      poželenje,      drug k drugemu želita, drug o drugem mislita  A
tretji mizi, ali da mu škili iz oči »grdo meseno      poželenje«     , kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica  A
prizadevanja, da bi se mu približala in mu zbudila      poželenje,      so bila zaman.In to se je primerilo njej, ki  A
je, poljubuje pa se z Astero in si z njo neti      poželenje.     Tu je nekaj narobe, nekaj, kar ni v skladu z  A
podrobnosti njenega telesa, ki vsaka zase zbuja      poželenje.      Ob teh predstavah se mu zbudi želja, ki nabrekne  A
utečenem redu, ne zato, da bi ugajala in zbujala      poželenje      pri senzorju. To ji ta hip še na misel ne pride  A
zasvojena s čutnostjo. Skoraj nenehoma tli v njej      poželenje,      ki jo žene v nove in nove uživaške orgije.Pred  A
želita, saj jima moškost naravnost odreveneva,      poželenje      jima pači lica, oči so jima blodne in osteklenele  A
prejšnji neznosni strah se ji spremeni v neznosno      poželenje      po ljubovanju z njo.Pije iz ust slino, slankasto  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA