pastir (936)

radovedni, prej sluga Celjskih nego njih dušni	pastir.	ENEJA SILVIJ A njih duše, meni v varstvo izročene	A
zamerite, ampak prav rad bi videl ta prizor, kako	pastir	beži pred ovčicami ... v Ljubljani vas tudi	A
varuhe ter jih pokažemo ljudstvu: glej, tvoj	pastir!	GLAS: Kam je meril?	A
se že skesali. DRUGI KMET: Zdaj se že vsak	pastir	kuja, če mu ne rečeš gospod; prej je bil vesel	A
napótilo ovce, da so ostavile pastirja? SIRATKA:	Pastir	je bil preneumen, to je vse.- Lahko bi bil spravil	A
potreba k meni, o katerem ve, da sem duševni	pastir.	O, da bi mogel njega pridobiti za vse, kar bi	A
mnogo? Vi me poznate še od takrat, ko sem bil	pastir...	Mnogo sem dosegel doslej.	A
neti ljudi Petju je dana krepka oblast. Glasno	pastir	na travniku poje, ptica ga spremlja, vonja mu	A
kleči slovenski rod. Solzan ga blagoslavlja	pastir	njegov Metod. Zavest mu več ne dvomi ‒ zapustil	A
boj in mir, umeje vas in mene ‒ljubeč vam bo	pastir.	« Poklekne z ljudstvom svetec, obraz obda mu	A
stran 50 . \/ Večer Tam skrivoma zvezdic	pastir	čez log hiti; polagoma objame mir poljá, vasi	A
sončna luč meščan, slikar konture, pijè z očmi	pastir	azur nebá, curljaje vir v samoti senc brbljá	A
2 Pesem poje po višavah, pase ovce mlad	pastir,	pomlad vlada mu na licu, sreča v srcu je njegovem	A
vrag prihruje, branil bodeš narod svoj! Oj,	pastir	za ovco belo dal življenje bo veselo. V ostrem	A
cvetje belo. In toplo sonce vabi ven čebelo,	pastir	rumene zarje ne zamúda, v grmovji slavček poje	A
stran 183 . / I PASTIRJI JEDEN	PASTIR	Vže solnce od zahoda sije; roj pevcev	A
pod nebom jasnim prost živí; kdor jè	pastir	veselo poje -- zatorej pojmo tudi mi.	A
VSI (pojó) Čez daljne planjáve	pastir,	gospodár, koraka peváje in zróč v nižáve	A
dolincem pojémo: na skálah prebíva svobóden	pastir.	JEDEN	A
kdor se sam uslužno klanja, volka od staje pa	pastir	si naj odganja! In brez moči je, kdor ob prošlosti	A
polprozornih staroselcev kašče križevca in kačji	pastir	iz bordure napušča spodjedene ruše v menuet	A
gozdička pa pastirski hram sameva in pred njim	pastir	veselo si prepeva. Na piščalko piska, hodi krog	A
hoste zbrali smo. Prinesli smo otepnik slame	pastir	slovesno jo prižge; od nje se suha hosta vname	A
nebeški vrtnar. . / . / stran 10 . / VESELI	PASTIR	Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek	A
tukaj si zastonj iskal! . / . / stran 82 . /	PASTIR	Tam gôri tam gôri za tretjo goró planina dviguje	A
bridkosti. Postal sem med svetom drugačen	pastir	in čredo zdaj čuvam slovečo; a usahnil veselja	A
sabljo nosil in pa svetel gvir. Zdaj sem pa	pastir,	v štal′c je moj kvartir, šiba, gajžla sta moj	A
hrepenenjem v dol je zrla, kjer je vriskal mlad	pastir.	Ko bi sreča kdaj hotela, da bi z njim šla pred	A
planincah luštno biti, tam je dosti mleka piti.	Pastir	pa prav′: juhe, juhe! na planincah luštno je	A
planincah sonce sije, ko dolince še megla krije.	Pastir	pa prav′: juhe, juhe! na planincah luštno je	A
Pastirica krav′ce pase, ona ima svoje špase.	Pastir	pa prav′: juhe, juhe! na planincah luštno je	A
Pastirica žgance kuha, v lon′c ji pade ena muha.	Pastir	pa prav′: fej, fej, fej, fej! take žgance sama	A
dlaka, drobe se psalmi konjskih čred in jat.	Pastir	okliče sebe za težaka. In kot efeb me hodi obiskovat	A
izogne, misleč, da sem samo drvar in svinjski	pastir,	ki tuje igre ponareja. Prizori resda so samo	A
oblečeni v rdeče, le vojvoda stopa oblečen kot ubog	pastir.	V roki drži pastirsko palico.	A
izpod širokih krajcev kakor presenečen planinski	pastir,	ko se nepričakovan turist vzpenja po njegovi	A
skalah, kakor sem plezal do Jame, ko sem bil	pastir.	Nič ni pomislil, da je sedemdesetletni	A
užaljenost in zbeganost. Ko je bil še smrkav	pastir,	mu je nekoč gospodar pri skledi pripeljal klofuto	A
grehe in pregrehe. Še preden se je novi dušni	pastir	pripeljal, je prišel glas o njem, zakaj slab	A
gorenjski pastirji, in rekel: - Da boš vedel, da si	pastir!	-Ko se je drugič pregrešil, mu je vrgel čez	A
Pustil je knjige in stopil med kmete. Najdù je	pastir.	Hodi po planinah in se spenja z gore	A
se takale baba drla nad njim. Ali je mar njen	pastir?	Zamajal je z glavo skesano in razočarano.	A
karabinjerje in financarje. Pri koritu je	pastir	napajal živino, Martin je pristopil in pobožal	A
»To ni cika, pač pa liska,« je odvrnil	pastir	in pobožal kravo prav po istem mestu, kamor	A
pestunja s solznimi očmi vezala svojo culo,	pastir	pa je veselo žvižgal k svoji gostaški materi	A
in stopil za kravami. In zdaj je bil Martin	pastir.	Pred tednom dni se mu o tem še sanjalo ni.	A
bi se človek ne upiral. Kakor hlapec, kakor	pastir.	Ko pride sonce do Grivčeve, naj grem domov.	A
svoj prah, jésen se je majil za piščali - in	pastir	je sedel na skali in žvižgal: zapodil je razposajenega	A
Ravničarja so kmalu vsi zapustili: dekla, hlapec in	pastir.	Ostala je samo kravarica Veronika in ta -«	A
rezljal najrazličnejše bičevnike in palice.	Pastir,	ki je bil gluh, se ni zmenil zanj; žvečil je	A
več, drugače ne bi mogel postati to, kar je,	pastir	in voditelj velike črede, velike škofije od	A
južino cmarijo meso ljudi iz sosednje vasi.	Pastir	na travnikih pri Svetem Tomažu je zjutraj zganjal	A
podobami, rožnimi venci in mnogimi svetinjicami.	Pastir	je najprej mislil, da so tovorniki iz Kanalske	A
enem kraju, ustanovil bo naselbino, v kateri bo	pastir	svoje ovce odtegnil kvarnim vplivom življenja	A
paši marsikaj, kar ni zanje, in en pokvarjen	pastir	pohujša deset nedolžnih; otroci naj delajo pred	A
preteklo mnogo časa, je že pritekel Lomastov	pastir	v Hrastje vabit Škorca in Rjavkarja na izredno	A
mašo tudi v mislih, pa je rekel mož kakor moj	pastir,	ki bi imel biti tepen: da bi bilo le že vse	A
moški in takoj se uredi sprevod. Naprej stopa	pastir	s svetilko v roki, za njim gre gospodar, meče	A
sicer se nekako ni spodobilo, da bi svinjski	pastir	grajski gospodični prekrižal pot. Neko jutro	A
zamerite mojim prascem, gospodična,« je zajecljal	pastir	in se za hip zazrl v njene velike modre oči	A
namesto njega poboža po zlatih laseh. Stari	pastir	Laci ga je sprva le molče opazoval in potrpežljivo	A
res lahko razumeta njuno govorico. »Ljubi moj	pastir,	« je zapiskala Sidonija.»Če bi le lahko vedel	A
Moja ljuba Sidonija,« je vzkliknil svinjski	pastir,	ko jo je zagledal vso blatno in premraženo.	A
zaroko in čez sedem dni je bila poroka. Svinjski	pastir	Tomaž je postal grof in z grofico Sidonijo sta	A
Tedaj je na bližnjem gradu umrl stari gosji	pastir	in so potrebovali novega.Razglasili so to daleč	A
pastiric, igrajočih kolo. Sredi njih kroga je stal	pastir	ter piskal na postranico, gibajoč z gorenjim	A
pomagajo psi. In oni, ki se nahaja v čredi in ni	pastir,	pes pa noče biti, mora ravnati oprezno, da izhaja	A
hlače turškega kroja čaršija trg čoban	pastir	dimlija žensko krilo v podobi širokih hlač	A
Butalah župan in je imel pastirja in je gnal	pastir	županove ovce na pašo.Devetnajst jih je gnal	A
župan: »Ena manjka, kam si jo dal?« Odgovori	pastir:	»Saj so vse.« Jih župan prešteje še en pot:	A
župan prešteje še en pot: »Osemnajst jih je!«	Pastir:	»Nak, devetnajst!« Reče župan: »Ali si tako	A
ovce, osemnajst jih je!« Pa se je zakregal	pastir:	»Kaj me briga policaj!Devetnajst jih je!	A
Častni fratar je dušam svojih ovčic dober	pastir;	pa je bil zanesljiv svetovalec v gospodarskih	A
že precejšnjo mero z mize pod svoj klobuk.	Pastir	je prisopihal z neugodno vestjo, kako ga je	A
ga kidal in je do večerje več naredil kakor	pastir	ves dan. Drugi dan je šel navsezgodaj s teto	A
verskega stališča ni šteti »oj«. Oh, še naš višji	pastir,	kadar piše o ženinu in nevesti, na vsaki strani	A
razodel, kam naj se obrne. Blizu nje je šel	pastir,	za njim krave molznice in zadaj junice in nekaj	A
Takoj postavi predenj skledo posirjenega mleka.	Pastir	ne seže po žlici.Joka in joka.	A
hleba in mu ga ponudi: »Brot essen (jej kruh)!«	Pastir	pa v joku: »Na prod ga je nesel.«‒ Nemški kmet	A
/ stran 8 . / planinah. Tudi Tožbar je bil	pastir.	Ko je pasel na planini ovce, mu je medved odnašal	A
nobena. Šele čez kakšne tri tedne je Lukančev	pastir	odkril skritega tatu.Poznega popoldneva, ko	A
Oklestiti je hotel nekaj vej na lipi.	Pastir	je pritekel domov.Na voglu hiše se je ustavil	A
njemu. Pod košatim hrastom je sedel v travi	pastir	in si drobil pesmi na piščalko. »Kaj delaš?	A
sedem rogatih ovnov,« mu je ponosno povedal	pastir.	»Oven zvončar je tako hud, da bi te koj potrkal	A
ni počakal pri koči, da bi se oglasil morda	pastir,	ali vsaj majerica in bi zvedeli, kam je namenjen	A
ko bi me ne bilo z nočjo do koče, bi me bili	pastir	in drvarji šli iskat.Saj bi jim bil povedal	A
»Pa bi jo bili vi lovili! Saj ste vi dušni	pastir,	ne jaz.« »Pustimo to,« je rekel mirno župnik	A
naj razsedla konja in naj jezdi kakor divji	pastir	oprezno po soteski.Razumel je precèj dobro jezik	A
bliskoma odjezdil, za njim je zvedavo gledal	pastir	in mahal z dolgo šibo.Ko se je jezdec skril	A
je jezdec skril v daljavi za ovinkom, se je	pastir	glasno zasmejal, vrgel šibo proč, stisnil pest	A
»Ni lepo? Sinko, vsak	pastir	naj svoje ovce zavrača!Ali si me kaj vprašal	A
Ob konjih ni začutil ničesar. Ni zamomljal	pastir;	ni si žvižgal čuvaj.Huni so pustili konje brez	A
kriku in o jezdecu, ki se je pojavil na ravni. »	Pastir	je zganjal čredo!Čemu sem bežala?	A
hladnokrvno, kakor bi bil nameril nadenj bosopet	pastir	s šibo. Žrr-ink!	A
srečala na poti Viktorjeve ovčke, ki jih je gnal	pastir	s kravami vred na pašo, so ovce obstale in jo	A
Kaj mi mar!« Pobrala je šibo, ki jo je pustil	pastir	sredi steze, in začela udarjati z njo po orumenelem	A
pokazal osle. Na robu planote je čakal župnikov	pastir	s sankami. »Da se ne boste mučili, vas	A
s sankami. »Da se ne boste mučili, vas moj	pastir	potegne do mlina.Pot je drsna.«	A
spominjal tiste zgodbe, v kateri vzdihuje svinjski	pastir:	Domov pojdem in porečem: Oče, grešil sem...	A
še bolj skrivnostni vračali v sonce. ‚ Kačji	pastir	kače pase, kjer za vodo trava rase,‘ me je ob	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani