Ko je prvič pihnila vanjo, se je v ravnici oglasila Tomaževa piščalka in še tisti hip sta oba začudena ugotovila, da res lahko razumeta njuno govorico. »Ljubi moj pastir,« je zapiskala Sidonija. »Če bi le lahko vedel, kako vse dneve in noči hrepenim po tebi in kako zelo si želim, da bi lahko spet klepetala.«