pastir (201-300)

oglasila Medeja: »Ali sedaj verjameš, sloviti rodov	pastir?	« »Verjamem.«	A
Jazon sam: »Pozdravljen, mogočnih rodov mogočni	pastir,	Ostrorogi Jelen!« »Junak junakov, Jazon!	A
Jelen ni mogel več molčati. Vprašal je: »	Pastir	junakov, Jazon Kaj delajo tvoji bojevniki tu	A
tujec, kakor da bi jih vodil domačin, rodov	pastir.	« »Prav jim je!«	A
je zarja rdečila nebo ‒ prignal je Slabotinov	pastir	čredo ovac na pašo na grič za Samoglavino.	A
volovski jarem pred hlevom, kakor je poredni	pastir	resnemu Matijcu nekdaj trdil, imela je zaznamovano	A
prešlo je lahko, lahko pozabljeno bilo. Kozji	pastir,	ki je onkraj doline na robu visoke skale stal	A
zopet v vseh strahéh. Po sreči pride Jamarjev	pastir	in jim pove, da je umrla Šepčeva stara.Žene	A
Dobro vem, kako je pazil name, še ko sem bil	pastir;	tudi vem, da je lansko leto pregovarjal župana	A
je šel pred mrakom tistega dne grajski kravji	pastir,	stari Peter, majhna sesušena podoba, mimo učiteljevega	A
drugi dan jasno ali bode sneg. Ker ga je torej	pastir	Peter videl pred seboj, domislil se je, kako	A
»Nikomur, pravim!« »Ne bom!« odgovori	pastir	in hoče iti. »Stoj!	A
od berača naznanjena človeka, grajski stari	pastir	Peter in močen mož iz vasi blizu.Domen ju ni	A
potem jo vržemo proč, da morda umazan kravji	pastir	pride in dene naše ostanke za klobuk.« »No,	A
dasi je bilo vetra še prav malo čuti. Ovčji	pastir	Stoklas, ki je šepal na eno nogo, a vendar visoko	A
domov gnati, ker bode vihar. Oni prekogorski	pastir	kmalu izgine s svojo čredo za skalami v notranjost	A
rijoč spuste v hiter dir proti potu, bosopeti	pastir	kakor strela šepa jim vedno za petami z divjim	A
Semkaj k meni!« Kakor okamenel obstane	pastir:	njegova prej preplašena čreda dirja še nekaj	A
Zdaj se Samorod obrne, postoji in vidi, da se	pastir	res ne gane z mesta. »Za Boga, kam te spravlja	A
bosih nogah z bičem švrkne. Kakor blisk je bil	pastir	na nogah in se je brzonog spustil v beg in točil	A
skladanice pogač pojeli in Stoklasek, Samorodov ovčji	pastir,	bil je tačas tako pijan, da je bil zgrešil ljubega	A
»Kaži sem, kaj je?«	Pastir	priskaklja in izroči gospodu majhen, rdeče obrobljen	A
Stoklasek s težavo dohajal. »Tule,« pokaže	pastir.	Ni bilo daleč od mesta, kjer se je poznalo prislonjen	A
le pojdi, pa molči.« . / . / stran 45 . /	Pastir	odide, župnik Samorod starejši pa na mestu obstane	A
kako še da bi zaukal, da bi slišal sosednji	pastir	ovac najemnikovih na Basnigojevini. Ali ravno	A
opikajo, če mu vse pridejo do kože,« dejal je	pastir.	Jezdec se je prikazal po potu proti Samorodini	A
natanko ve vse, ker je brat,« svetuje sosednji	pastir.	»To je, da ve.	A
Samoroda Lahi umorili?« vpraša boječe sosednji	pastir.	»Molita zanj,« odgovori župnik in odjaha.	A
srebrna trobenta: Jaz, Primožev Marko, najmlajši	pastir,	pasem Podlipnikov trop, največji v vsej srenji	A
ga bo dal.« »Škoda, da je tak, ko je dober	pastir.	« »Mater ima zanič.	A
rekel, da je na Zelenici včasih kamen, s katerem	pastir	zavrne kravo, več vreden kot krava.« »Prav je	A
obrazu ne po imenu; po noši pa je presodil, da je	pastir	s koroške strani. »Na Mačevsko planino pojdem	A
ran bi bila umrla, če bi je ne bil rešil mlad	pastir,	v katerega se je kraljična za ljubila in on	A
ljubila in on v njo, tako, da je želel biti	pastir	vitez, kraljična pa pastirica.Ker se nista mogla	A
postala kraljica, nerada pa ostala samica, ji je	pastir	svetoval, naj obljubi roko španskemu kraljeviču	A
zamorja pripeljanih; z zlatom jih je odtehtal.	Pastir	pa ji je natrgal šopek po strmih skalah.Kraljična	A
ujamejo in do smrti zbičajo. S krvavim obrazom je	pastir	ušel v take strmine, da nihče ni mogel za njim	A
domišljavi črnuh dopovedati, da mora pravzaprav	pastir	prositi njega odpuščanja, zato ker je pljunil	A
meleh. V steno, s katere je padel nesrečni	pastir	in se ubil, je priplezal čez sedem let drug	A
in se ubil, je priplezal čez sedem let drug	pastir,	zaljubljen v brhko majerico in ona v njega.	A
Pod cvetjem pa je bila zvita kača.	Pastir,	ki je poznal navade kač, je cvet spretno odtrgal	A
zlata in devet deželá.’ . /\ .. stran 226 . \/	Pastir	pa je odgovoril: ‚Kakor jutranja zarja si lepa	A
sta odplavala ukleta kraljična in ponesrečeni	pastir	proti nebu. Prav tisto uro so Turki privezali	A
katerega so zapodili po okrvavljenem bojišču.	Pastir	pa in njegova majerica sta se vzela, nista vse	A
Mica pa je zakričala za njim: »Kdo te bo maral.	Pastir,	pusti!«Togotna je odšla.	A
menili, ni nikdar nihče zvedel. Samo mladi	pastir,	deček trinajstih let, čul je nekdaj ponoči nekoliko	A
naznanjali ljubo pomlad. Vesel je deček, kozji	pastir,	pel na skali vrh rebri in gledal na travnik	A
nobene. »Pojdite ven vsi,« reče stari dušni	pastir.	Dolgo sta bila sama, fajmošter in Francè, do	A
je druga pomlad in ž njo velika noč. Vaški	pastir	je delal otrokom butare, da jih ponesó cvetno	A
namuzal, pa borovec se je skoro prestrašil.	Pastir	je nosil oster nož v roki. Celo velika, košata	A
jelka je za trenutek pozorna postala. In glej,	pastir	si je izbral ono lepo, vitko leskovo šibino	A
stezo in potem proti domu; pred hišo mu pove	pastir,	da je grajski hlapec nekaj zanj prinesel in	A
vraga?« začudi se kmet. »Že sinoči je grajski	pastir	pri meni glažek slivovca pil in pripovedoval	A
po zelniku; le čakaj, kaj bodo oče dejali.«	Pastir	poskoči in žene molče svoje ovce domov. »Pa	A
stran 22 . / In tako se je godilo mnogo let;	pastir	je ležal na zelenem pašniku in sanjaril.Sosedov	A
tujih, neznanih dežel, in kadar je bral bore	pastir	o krasoti onih krajev, širilo se mu je srce	A
klopi. Hlapca imata opravila v hlevu, kjer	pastir	že poklada živini.Nebo je jasno, a mračno je	A
dobro že za plugom hodil; sploh je bil najboljši	pastir	in hlapec.In kakor je svoja opravila točno izvrševal	A
vrnil naš okopač?« godrnja Vid. »Popoldne ga je	pastir	pripeljal!« »Dobro!	A
Drugega dne po sodni obravnavi priteče Vidov	pastir	domov z novico, da ga je Šimonova dekla zapodila	A
toda volka ni bilo, ko so dospeli do črede.	Pastir	je klical četrtič: ‚Volk, volk!’Gospodarji pa	A
krščanske ljubezni, kateri je vzor 𠆮na čreda, en	pastir’	.Tako tudi nam nekoč, vendar gotovo, nastopi	A
vedel zanjo, ali pa mi ni hotel povedati. Šimnov	pastir	mi je šele povedal, da jo je videl na poti proti	A
paši še enkrat tako veselo pase, ko prepeva	pastir	ali dela na piščalko.Tudi gospe Jarinove gosti	A
sem si že ljubega, ki kraljuje v mojem srcu;	pastir	je moj ljubi, bele ovčice pase na zelenem travniku	A
izgubila se je, zašla je ena. In kaj je storil	pastir?	Popustil je čredo, šel je za izgubljeno, iskal	A
tiho okrog, samo zdaj pa zdaj je zaukal kak	pastir	pri čredi, ki se je pasla po strnišču pod gričem	A
pastirji prebirati in se učiti sv. pisma. Samo tak	pastir	bo utolažil božjo jezo in te rešil.’O teh strašnih	A
šele takrat, ko pride nje rešnik: gorjanski	pastir,	ki bo tako učen, da bo prebiral sveto pismo	A
da utegne priti v kratkem kak drug podgorski	pastir,	ki ne bo prebiral samo sv. pisma, ampak nosil	A
sem bil tujec. V hišo so prišli zaporedoma	pastir,	dekla, soseda, dacar in mestni sluga.Odgovarjala	A
polže, žabe, miši in včasi tudi človeško srce.	Pastir	zaspi brez skrbi, češ po tolikem prostoru ni	A
tisti zelenkasti metulj, ki mu pravimo kačji	pastir.	Koder letajo taki pastirji, se kače gotovo kje	A
bom to, kar sem že prej mislil, kdo je Kačji	pastir,	ki ga vidijo včasi ob kaki hudi uri jahati nad	A
včasi ob kaki hudi uri jahati nad Žabjekom. Ta	pastir	je Anžinov Blaž.Stari Anžin imel je samo enega	A
ostroumnosti Jožkovi smo se morali jaz in večji	pastir	prav od srca nasmejati.Jernejček ni pazil dosti	A
krščanskimi žulji in krajcarji brez škratove pomoči.	Pastir	Grega mi je pokazal bukov štor s čudnimi grčami	A
njem še dandanašnji.« . / . / stran 155 . /	Pastir	živi pri živini, pri njej mu teko najlepši dnevi	A
Dobro mero mleka je vlil vanjo in zaklical: »O,	pastir!	Ali slišiš?	A
povrhu celo bolna in ne more naprej. Ali slišiš,	pastir?	Lepo te prosim ... « Kekec je poslušal in čakal	A
je zasmejal in zavpil: »Bog ti povrni, dobri	pastir!	Hvaležen ti hočem biti za podarjeni mlekec, o	A
Tam se bo lepo naspala. Ko pa pride	pastir,	ga že poprosim, da ne bo zamere ... « Kekec je	A
pastirjem Mišnjekom in ga je gledal, samo gledal.	Pastir	Mišnjek je zrl na Kekca s svojimi drobnimi,	A
zaigral škodoželjen posmeh. Z roko je pogladil	pastir	Mišnjek svoje osivele, ščetinaste brke.Dolgo	A
»Pa mi ne verjameš, Kekec? Ha?« je vprašal	pastir	Mišnjek prav resno.»O, ti si nepridiprav, velik	A
Ali slišite?«	Pastir	tam doli je zažugal še enkrat z roko.Zakrohotal	A
pogledat visoko tja v gorovje po živini, ki jo pase	pastir	Mišnjek vse poletje na planinah.In Kekec je	A
Zato pa se je napotil nazaj proti domu.	Pastir	Mišnjek mu je pripovedoval strahote o Mali Pišenci	A
odvrnil od te poti. A Kekec je spoznal, da se	pastir	Mišnjek samo norčuje in ga v svoji norčavosti	A
mačka, ki mi je o njej pravil pred dobro uro sam	pastir	Mišnjek.In kljun ima ‒ ovbe, strašen kljun ima	A
to eden izmed strahov, ki mi je o njih pravil	pastir	Mišnjek? Ovbe, resnično ...Pa kako bi napravil	A
krvavih šap?« je spreletelo Kekca. »Mogoče se pa	pastir	Mišnjek vendarle ni lagal ... Hej, kako bi jaz	A
počutijo dobro ... A to vam rečem, mati, da je	pastir	Mišnjek velik nepridiprav.Sto strahov mi je	A
in me prav nič ni veselilo delo na polju.	Pastir	sem želel biti, oj, samo pastir.Zato sem pa	A
delo na polju. Pastir sem želel biti, oj, samo	pastir.	Zato sem pa šel od doma, ker so me tudi oče napodili	A
Pa bom imel vsega zadosti.« Stari	pastir	se je pogladil po kozavem obrazu in se je zasmejal	A
niste mož beseda. To vam pravim jaz, vaš dušni	pastir.	« Bergant ga je presenečeno gledal in poslušal	A
No, kakor hoče. Florjanček bo	pastir	in še kaj.Kadar bo oni umrl, ki grablje dela	A
Tudi angleško znam za silo. Kot dušni	pastir	sem dolžan svetovati možem tudi v gospodarskem	A
voznik, tesar ali oglar, graničar in lovec,	pastir	in gobar. Dokler ni bilo vžigalic, so možje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani