pastir (101-200)

naklonjenost. 6. poglavje	PASTIR	NA STROPNIŠKI PEČI	A
vidnim nezaupanjem. Čez nekaj časa je novi	pastir	opustil svoje prizadevanje in se raje ogledal	A
Šele potem se je lotila sveže paše. Mlad	pastir	je užival ob pogledu na to popolno predanost	A
VII. Z rastočim poletjem je poganjal mladi	pastir	svojo čredo vedno dlje od naselja, vedno višje	A
osuplo spogledovali, ko se je sicer molčeči	pastir	javil k besedi in jim pripovedoval o svojem	A
potem zadremal, nesluteč, da spi zadnjič kot	pastir	na Stropniški peči.	A
Oče, v zmoti ste! Fant ni vaš posel, ni vaš	pastir,	ampak je bil do današnjega dne vaš varovanec	A
gospodarjev gospodar, še vi uživajte sladkost:	pastir,	odpri mu duri na stežaj!« Pastir je	A
sladkost: pastir, odpri mu duri na stežaj!«	Pastir	je šel in je odprl duri na stežaj. Jernej se	A
veseli in prešerni so bili farani: res je umrl	pastir,	ali tudi palico je izpustil.In vsem je bilo	A
očesom izza hriba. ”Če za župnika nisi, pa bodi	pastir!	“ je rekla mati. Kurent pa tudi za pastirja	A
povest in je umrla. Ne dolgo potem je pasel	pastir	pod samotnim mlinom in je ugledal zavrženca	A
Tam nekje se je pasla čeda ovac. Mlad	pastir	v jopiču iz težkega rjavega sukna in v belih	A
širokim listjem, v daljavi pa se pase čeda ovac in	pastir	v rjavo‐sukneni obleki leži v travi in poje	A
besede, kakor spremlja z bičem svoje besede	pastir,	če nagovarja čredo ...Vse to bi vam sila rad opisaval	A
Kar brez komedij in ceremonij! Le za menoj -	pastir	z ovcami, tako se spodobi!- Kaj, da bi šolmašter	A
človek sodil, kaj šele Bog: kakršne ovce, takšen	pastir!	Dajte nam pravičnega župnika!“	A
so poslušali, ko je stopil na leco sam novi	pastir.	Njegova pridiga je bila tako prečudno genljiva	A
tako spodobilo od nekdaj. Krčma je stala kakor	pastir	med čredo; uro hodá na to stran, uro hodá na	A
Živeti! Goreti kakor poleno, ki ga je bil pozabil	pastir	v žerjavici, ko je odgnal živino - brez cilja	A
gospod in ga potrka po rami...« In nekoč je bil	pastir...	»Nekoč je bil pastir, ki je pasel ovce svojega	A
In nekoč je bil pastir... »Nekoč je bil	pastir,	ki je pasel ovce svojega gospodarja in si je	A
nikogar, ki bi delal. Za ognjiščem je sedel	pastir	Anže, mala deklica je pometala. »Ali	A
sedel prav ta čas vse drugačnih misli mladi	pastir	Anže.Lipe mu je bil dal desetico, da varuje	A
Kaj pa, kadar se konj splaši?« je spremljal	pastir	Luko. »Takrat je ves slep!« je rekel	A
prestregel v klobuk. »Tako,« se je smejal	pastir,	»zdaj smo pa spet prijatelji.«Neža se je zmuzala	A
pokazal na vratih, ki so se škripaje odprla,	pastir	Anže. Mož pod lopo se je prebudil iz zamišljenosti	A
»Ne!« »Tudi jaz je nimam,« je dejal	pastir.	»Sva si podobna, le to je drugače, da imam jaz	A
Saj tudi vi včasih pestujete,« se je odzval	pastir	in pokazal dvoje vrst zdravih zob.	A
nato k otrokom in pastirju. »So!« je dejal	pastir.	»Pa ti?«	A
izpil, ga znova natočil in potisnil pred Luko.	Pastir	je izvlekel svoj nož in si odrezal kos mesa	A
Peter, pokaži mu pot.«	Pastir	je bil takoj pripravljen, da pokaže Luki pot	A
živo lisico, in še mnogo drugega. Luka in	pastir	sta krenila nekoliko v rebro. »Vi ste	A
na Peči. Tako sta prišla zopet vrh hriba in	pastir	je rekel: »Zdaj pa moram nazaj.	A
»Hočem! Kozarjem	pastir,	oven kozam,« je odvrnil pol resno, pol vedro	A
svojo pot. Jaz sem na Tolminskem Tolminec in	pastir,	pa ne tistim, ki tržijo in nosijo deklam po	A
VIII »Nerodni obrazovatelj božjega lica, jezni	pastir	človeških duš, gorjan v duhovniški obleki, vikar	A
bi ustnice rekle: »Janez Potrebujež, nesrečni	pastir!	Preklet si!«	A
in sem jaz, duhovnik božji in njihov dušni	pastir,	samo oven v očeh črednikovih, ki mu je dana	A
sebe, se razmahnil in bil stari gospodar in	pastir	svojih duš. Deset mož iz dvanajstije je stalo	A
pastirsko bajto. »Kakšna ihta!« se mi je smejal	pastir	ob ognju. »Kateri hudič pa vas podi naokrog	A
jezik gorskega jelena!« se je pesniško izražal	pastir	ter močneje podkuril, da se ne bi premočno prehladila	A
pripovedovati, da sva bila mokra ko cucka.	Pastir	nama je dal ogrniti ovčje kože, pa tudi napojil	A
nevihti sta menda odšla na vrh Begunjščice...«	Pastir	je bil takoj pripravljen za šalo: »Videl	A
Šmercu, od tam pa ga je stari Šmerc, znani lovec,	pastir	in gorski vodnik - baje je bil kar petstokrat	A
kar vzamem v roke, mislim resno... Kot dušni	pastir	vam želim vsestransko pomagati, od vas pa tudi	A
Bilo je videti prav svetopisemsko: spredaj	pastir,	za njim pa ovce. »Tale nam bo pa dal	A
to eden mojih najlepših dnevov v življenju...	PASTIR	PRIPOVEDUJE Nekega lepega popoldneva	A
večernicah počakal sredi cerkve visokorasel	pastir,	upadlega lica, v preprosti pastirski opravi	A
s koso pome,« je dejal tresočih rok. Bil je	pastir	Jožef Jakelj.Svoje farane sem vse do zadnjega	A
vsako nedeljo pri maši...« je začel pripovedovati	pastir.	»Začelo pa se je že tam pred štiridesetimi,	A
divjih kozlov?« Dobro sem vedel, da bi bil slab	pastir,	če ne bi bil hkrati divji lovec. »Tega	A
jaz dolgo nisem vedel, dokler mi ni povedal	pastir,	ki je pasel krave na planini nad slapom...Zdaj	A
Kredarico! »Hja, saj se pride...« mi je odvrnil	pastir.	»Ampak je vmes nekaj tako grdih prehodov, da	A
zgovorjena. Najel sem spet Požganca in Kobarja,	pastir	Turk pa nam je kazal pot.V naslednjih štirinajstih	A
Evo. . / . / stran 134 . / Mi, višji vaš	pastir	in kralj, nečemo se podvreči temu dekretu.Vsakdo	A
oženiti, nadvikarij?« Že hoče vzkipeti višji	pastir	in le iztežka pomiri visoke valove v duši svoji	A
dobrote najnovejšega presvetega dekreta. Višji	pastir	pa je pod težo svojega zlatega ornata kar omagoval	A
veliki grešniki!« Tako govoreč se zgrudi višji	pastir	na mehko blazino, tiščeč v beli svoji roki beli	A
veji nad vodo je čepel debeloglavec, sivi kačji	pastir.	Gorkota je prebudila iz spanja belega večernega	A
zamolklo, »je tudi zelo moralen višji dušni	pastir!	Kaj si naj ta misli?«	A
spremljevalec? Že nekaj let sem vrhovni vaš dušni	pastir,	a rdeči njegov obraz mi je čisto neznan!Gotovo	A
»Cela senožet se jih pase! In	pastir	je pol gluh, pol slep!Nekaj dni bomo živeli	A
odgovoril je vitez in smilil se mu je ubogi	pastir,	ki je tako brezuspešno iskal izgubljeno ovco	A
bi ju kdo videl? Tam okoli časih pase domači	pastir	in ta bi lahko vse videl! Ko bi jo privzdignil	A
Mala dekla in volar sta glasno molila.	Pastir	Tonček pa je tulil, kakor bi ga kdo z brezovcem	A
pištole. Spodaj so spale ženske, v hlevu volar in	pastir,	dasi nismo pričakovali, da bi kdo vdrl k živini	A
skril v zemljo, da bi me ne bil opazil moj dušni	pastir.	»Glejte no, ti si, Izidor!	A
Z njim sem vstopil tudi jaz. Ali naš dušni	pastir	je takoj obstal, kakor bi se bil spremenil v	A
zapovedovati, kakor lahko zapoveduje višji cerkveni	pastir	svojim podložnikom.Visoki gospod ni prikrival	A
pastirju, in misli si, da sem jaz tvoj dušni	pastir!	Odgovori mi: Ali veruješ, da so coprnice ali	A
celo ne vem, kaj so njegovi roditelji. Kdor je	pastir	svete cerkve, ima toliko skrbi, da na marsikaj	A
Izprašuje te služabnik božji, ki ni tvoj dušni	pastir,	ki pa je vendar pozvan, da širi slavo našega	A
davščin z njega!« »Govoriš kakor mležnozob	pastir.	« »Pridite, da sami razpoznate, ali dajem pričevanje	A
Ljubeznivi pater je naposled le moral iti,	pastir	na Pljuski ga nemara že težko čaka.	A
Temenici Trlep je podoraval za krompir. Poredni	pastir	mu je kleščaril, sam pa je držal za drevo in	A
Mehka sapa se je poigravala s povesmi, ki jih je	pastir	nosil na kaščo; zaprta svetiljka na veji hruške	A
pogledal v hlev, ali se ni tele odvezalo, in ali je	pastir	doma.Pred hišo je postal in je premišljal, kako	A
in je bila srečna v njegovi sreči. Hlapec in	pastir	sta ugibala, kateri voz bi vzela jeseni, ko	A
?« »Že gredó!« je	pastir	pritekel s preže povedat, da opat prihaja z	A
Deklina naj zahvali Boga, da ji tega ni storil	pastir,	« se je smejala.»Čemu tlačanka neumna zdaj jadikuje	A
tiho povej gospodarju, kar si slišal zdajle!«	Pastir	se je nerad obrnil, čez glavo mu je bilo, preveč	A
ni težko, kar dajva!« Po cesti je pritekel	pastir,	ki ga je hlapec poslal s sejma, in ves zasopel	A
ga je presenetila. »Ali smem iti nazaj?« je	pastir	prosil, v sejèm se mu je mudilo. »Le,« mu je	A
ceno ne prodajajta, rajši priženita domov!«	Pastir	se je obrnil, da bi šel.»Volek,« se je še nasmehnil	A
Doma je bilo hudo.	Pastir	je že davi tekel po vikarja. Katarina je medlela	A
mislila na šege ob tem dnevu. Na dvorišču je	pastir	začel pokati z bičem. »Le pokaj še!« mu je velela	A
vzelo mleko!« »Kako si pridna, Liza,« jo je	pastir	hvalil.»Kakor da si letos že videla kačo!«	A
govoriti znal. III PAVLE SVETIN	PASTIR	Z drugimi pastirji vred je Pavle po	A
okoli veliko dobrega storili in jim pomagali.	Pastir	Pavle je bil tudi dolgo časa žalosten, posebno	A
pri sebi, »še David, tak imeniten mož, je bil	pastir.	Živino je pasel kakor jaz in bil je potem imeniten	A
»Med vsemi,« reče baron, »mi najbolj ugaja	pastir	Pavle, ker je toliko prijazen in postrežen fant	A
kočije in vprašata gospodinjo: »Kje je vaš	pastir	Pavle?« Žena odgovori:	A
karkoli potrebuješ. Ti boš kdaj dober duhovni	pastir.	« Pavle odgovori ponižno:	A
je narahlo priprl oči in spregovoril: »Rodov	pastir,	Ostrorogi Jelen!« Ostrorogemu se je posvetilo	A
Triander pa je nadaljeval: »Mogočnih rodov mogočni	pastir!	Prav gotovo se nisi nadejal, ko si me pred leti	A
hodila sredi med njimi. »Pozdravljen, rodov	pastir,	Ostrorogi Jelen!« »Pozdravljen, Triander in	A
znašel in odgovoril: »Saj sam veš, veljavni rodov	pastir,	da mora ta, ki hodi po svetu z odpravami na	A
je bil pravkar pokusil, in je vprašal: »Rodov	pastir,	Ostrorogi Jelen!Kakšna riba je to, ki nima ne	A
obrnila nazaj k ognjišču in spregovorila: »Rodov	pastir,	Ostrorogi Jelen.Ali sedaj vidiš, kaj premore	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani