papir (7.779)

‒ Ho, ho! ‒ Zdaj že vem ‒ morebiti je tisti	papir,	kjer tlako zamerkujem.‒ Na-a šentaj, tukaj je	A
zvleče in stole okoli postavi; na mizi je tinta,	papir,	peresa in kup aktov. ZMEŠNJAVA Imate zmerom	A
NEŽKA Imajo prav.	Papir	vkup zgane.S čim bova pak zapečatile?	A
Tako. (Dene	papir,	peresa itd. na mizo): Pojdi, Anžè, poglej skozi	A
ist gut, das Papier auch. (Tisk je dober,	papir	tudi). TRUBAR: Gute Arbeit.	A
v prazno mizo. SIMON (previdno): Knjige,	papir	. . . tudi svinčnik. VOLODJA: Of course!	A
vržeta na mizo, Volodja prinese svinčnik, na	papir	je pozabil.Pobobna po mizi in se priključi kvartopir	A
Emerik odkimava. LJUBICA (prečrta, zmečka	papir)	: Ne gre mi danes.Jutri te narišem.	A
zavrti svinčnik. DOKTOR: Sestra, priskrbite mu	papir	ali kak zvezek.Pišite. Drohojowski, pišite.	A
gotovini, kaj pravite? NEŽA Mislim, da ima	papir	in srebro in zlato. KOREN V kateri hranilnici	A
LOJZKA gre k pisalni mizi, vzame v roko	papir;	tiho: Draga moja, od srca pozdravljena ...To	A
In Ruda bo poslušal vaš govor? JUSTIN vzame	papir	: Zakaj bi tega ne poslušal?Zavrnil sem obrekovanja	A
bratranec Tybalt; Lucio in vesela Helena.“ Vrne	papir.	Lepa družba!	A
bile solidnejše. Gornik se vrne; Grozd vzame	papir	iz žepa.Ali ste čitali?	A
zmečkana ovojnica pa poleg nje, na sivkast pisemski	papir	s predobro znanim monogramom v nje drhteči roki	A
izvršena danes zjutraj!« Nemo zro ljudje v rdeč	papir	... Dve odhajajoči starki sta pričeli tih prepir	A
stopila«, ki se ne ustavlja, temveč se razliva čez	papir	in je »Tako široka in tako / vseobsežna«, da	A
štantih „rinfusa” ali pa zavite v časopisni	papir.	Le zavidamo lahko »stroki«, ki ponuja svojo robo	A
avstrijski uniformi. Takó je tam tudi v srebrn	papir	zavito ploščato srce.Kdo vé, zakaj se je takrat	A
spet: »Mama, je papá!« Mama nekaj zavija v	papir,	otroci so nagi, komaj ustvarjeni, in gledajo	A
otroci so nagi, komaj ustvarjeni, in gledajo	papir,	ki ga ima mama v rokah. »Pri starem svetilniku	A
Nato odhaja z dečkom Brunom in spotoma odvija	papir;	nato zavijeta za vogal. Mama dečka Alda pa še	A
številne lopate kidale skozi okna kopalnice	papir,	mokre cunje, obtolčene cokle, onesnažene zebraste	A
potem še bolj neverjeten. Od nekod je prinesel	papir	s črno mažo in si začel loščiti škornje.Močen	A
Stereotipna propaganda.	Papir	za v peč hkrati z revnimi kosi lesa, ki so bili	A
Zavoljo njih je bilo prostora še manj, zakaj	papir	strči, se ne vda kakor koc, takó je šumenje	A
visokimi vzmetmi, nad vrati napis: »Kupujem	papir	in cunje po najvišjih cenah.«Pred vežo, ki je	A
upokojeni cesarskokraljevi uradnik, ki približa	papir	nosu, da bi ga lahko prebral, a kljub temu hodi	A
lasmi in grižlja nekaj, kar je zavito v oljnat	papir.	Za hip se je ustavil.	A
tleh pa so zmeraj bolj nabrekle kakor kockast	papir	pod debelo lečo.Vendar se dolgi pomol krči pred	A
Vsedel se bom lepo k mizi. Bel	papir	bo razgrnjen na njej, tisti dober bel papir	A
papir bo razgrnjen na njej, tisti dober bel	papir	sprejme vse, kar se iz srca vlije nanj, vse	A
vse hudo. Zaenkrat še res ne morem pisati na	papir.	Roke so mi omrtvele od verig.	A
štiri sive stene in ti koščki neba, ki so moj	papir.	Danes vem, da pišem skoro popolnoma	A
na posteljo in odprl. V njem so bile knjige,	papir	in mape z nedokončanimi rokopisi in osnutki	A
dolgo premlevam, da se bo nemara res sesul na	papir.	« »Hm, kajpak,« se je popraskal kmet	A
odsotno vprašal Peter Majcen, ki je počasi zlagal	papir	na miznico. Kmet je spet pogrknil.	A
Potegnil je k sebi pisalni stroj in vdel	papir.	Toda še preden je udaril po tipkah, se je oglasila	A
občinstvu, ne pa umetniku!« - Tisk knjige je lep,	papir	močan, oprema okusna. Vsem Primorcem	A
Ernestu: „Il Lavoratore" pa bo lepo zavil v	papir	in napisal nanj:Mojemu sinu Bernardu.	A
da sem se vsedel in izlil svojo notranjost na	papir,	v godbo. Spisal sem ‘Kraško simfonijo’.	A
zarjavelega papirčka vred, zavil v numeriran klozet	papir	in hlastno pokadil.To so bili trenutki razkošja	A
Poglej! - je rekel, potegnil preplašenemu pisarju	papir	iz rok, ga zmečkal in ga začel stiskati v pesteh	A
hotel iztisniti mleko iz njega. - Vidiš, tebe	papir	redi, mene ne.Meni ne daje mleka!	A
pred noge. Julček se je naglo sklonil in pobral	papir	ter ga z vsem potrebnim spoštovanjem do uradnih	A
in s solzami, črnilom in boljo polnila beli	papir	za očeta na ruski fronti.Na koncu pisma je vselej	A
Skoči k vratom in potežka nahrbtnik. »Samo	papir	je v njem.Prav lahko ga nesem.«	A
Sova pa ima šale dovolj. »In še za	papir,	boga mi!« jezno zagrmi vanj in ga začne pehati	A
»Glave pa nimaš, glave.« Potem je	papir	previdno zganil, ga spravil za podobo svetega	A
vso silo tiščijo, da se konica spodaj zajeda v	papir.	Dolge vdolbine, jarke, take vdolbine kot poteze	A
konice v mehki, gladki, vsega hudega vajeni	papir,	vsa energija telesa in uma usmerjena v ta kemični	A
po celotnem sistemu škripčevja na pero, na	papir	celo zavaljeno in težko telo.Dlan, natančneje	A
spušča in usmerja dol k prstom, na pero, na	papir,	ostanek zadržuje v sebi, nazaj po telesu ga	A
praznem prostoru. Roko, v kateri drži tisti svetli	papir,	dvigne ob deblu navzgor, kakor da bi ga hotela	A
Poslušaj. Razgrnil je nekakšen	papir	in sedel k Johanu Otu. -	A
Poslušaj, je rekel, nekaj ti bom prebral.	Papir	je potisnil na sredo mize, kamor je padala svetloba	A
preklinjati, je rekel Adam. Kaj veš, da je ta	papir	zelo star? In veš, da danes spet gorijo grmade	A
- Ta	papir	sem iztaknil in ga dobil v roke za velikanske	A
ki se mu zdi količkaj korajžen, bere tisti	papir.	To se ne more dobro končati.	A
Johana Ota, v drhtljivih rokah, ki so spustile	papir	in segle gor, k njej, k njenemu vratu, k tisti	A
kazalec v Adama. Hudiči te gnjavijo Poznam tisti	papir.	Nisi samo nergač.	A
- Imaš	papir?	je po stražarsko zaspano in nejevoljno revsknil	A
mladenič stopil za njim, ob njem in mu molil tisti	papir,	celo pomahal je, tako se je Ševčenku zdelo,	A
stradala, da je postala tenka kakor pergamentni	papir,	in s tako močjo, kot je pozneje tlačila vase	A
kupček, v rokah pa ti zmagoslavno sije zmečkan	papir.	Gneteš ga in potem v svetlobo privlečeš iz žepov	A
vžigalicami. Z vlažnimi ustnicami oprimeš hrapav	papir	in gledaš trepetajoči plamenček spredaj.Potem	A
steno; smrčečemu na pogradu je ponoči prižgal	papir	med prsti, da je gonil kolo nad vrati celice	A
po postelji, da bi mu Jelenko najraje prižgal	papir	med prsti, kakor je to rad storil nemarno smrčečim	A
drgetala v svoji napetosti. Gledam ta beli	papir	pred seboj in čutim, kako se mi vlažijo roke	A
Prižgala je namizno svetilko.	Papir	je primaknila k svojim oslabelim očem in še	A
ni bilo več mogoče izogniti. Vzela je tisti	papir	s pisavo, ki ni bila njena, in si zapisani stavek	A
muči slovanski akcent. Ah, je rekel Diamond,	papir	vse prenese, s papirja se nič ne sliši.Predvsem	A
utrne svečo. Hip zatem jo spet prižge in na	papir	pripiše: "Vse je hudič uzel!" Knjige	A
pozabljenega ne moti dotik s pepelom, ne moti me umazan	papir,	na katerega sedem, goveja kost, ki jo položim	A
Marija tipka in nepremično gleda predse ali na	papir,	vendar tudi na papir nepremično; morda je to	A
nepremično gleda predse ali na papir, vendar tudi na	papir	nepremično; morda je to zaradi njenih očal,	A
prsti ne čutijo hrapave površine listov, ki so	papir,	telo ne zaznava teže lesa, ki je klop.Pozabljena	A
ne boš zvedel, da sem jaz razmočil filtrirni	papir,	nikoli nikoli, jaz molčim, hahehohihu.Zelo mi	A
diha več. V tišino zdaj začne krhko šušteti	papir.	Časnik lahno drsi z mize skupaj z materinimi	A
slišal, kako je notri trgal na kose časopisni	papir.	Preden sva vstopila, me je prvič pogledala.	A
videl. Videl je ognjene zublje, ki požirajo	papir,	videl je tri moške postave, obsijane z ognjem	A
rokami segali v notranjost, skorajda tlačili so	papir	v plamene.Okrožni je imel svoj elegantni sivi	A
solata, makaroni, ostanki čebule, moker časopisni	papir,	ogrizki od jabolk ali hrušk, cigaretni ogorki	A
papirja s črnimi črkami, globoko. Potegnil je	papir	iz stroja in si ga dolgo ogledoval.Ni bil zadovoljen	A
navodila, kako naj pričvrsti plakat. Drugi je držal	papir	z obema rokama pritisnjen ob vrata, oziral se	A
je po risalne žebljičke in jih pritiskal na	papir,	kakor da bi jemal zobe iz ust in z zobmi pritrjeval	A
steklo in potem tako dolgo drgnil, da se je	papir	začel sprijemati v drobne grudice, se cefrati	A
ali kukec. V nočni uri grizlja in žre tisti	papir,	globoke galerije luknja v knjige.Potem se bo	A
uri svoj življenjski prostor pred seboj, skozi	papir	in knjige in les in kovino grizljajo proti vratom	A
- Bom jedel, je rekel.	Papir	bom jedel.- Papir ni za jest, je rekla.	A
Papir bom jedel. -	Papir	ni za jest, je rekla.- Je za jest, je rekel	A
Periplaneta Americana, luknjo si narediš noter, ješ	papir	in si delaš luknjo, galerijo se reče, je rekel	A
lupina in na nekaterih mestih je skozi scefran	papir	celo padalo v dvorano nekaj svetlobe. Ko se	A
prenosa in vse drugo, kar prenesejo zapisnikarski	papir	in čvekanje uradnikov in arestantskih psihopatov	A
»Tako je prav,« je rekel Ban. »	Papir	imaš? Ja?	A
razgibavale, zračni tokovi so na dvorišču dvigovali	papir,	zoglenele ostanke pohištva, saje.Nekdo je visel	A
Odprl jo je in vanjo potisnil zvit časopisni	papir.	Pozdrav od tovariša Molotova, je zaklical in	A
obeh straneh stanjša, da se tobak, ki ga oklepa	papir,	razleze gor in dol, pod pritiskom dveh prstov	A
pisalni mizi, roke nekaj pobrskajo, izvlečejo	papir,	nesejo ga k očem, začnejo ga mečkati.Kot bi	A
obrisal britev? Kdo je obrisal britev v časopisni	papir?	Kdo je potem mirno legel in zaspal?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani