nova beseda iz Slovenije

papir (301-400)


ga prstje bolé in da mu znoj kaplja na beli      papir,      kamor zapisuje svojih kanonikov srčne želje  A
pri avstrijskemu cesarju. Vlačili so iz žepov      papir      ter skušali kolikor največ mogoče zaviti v njega  A
dokument,« je zavpil Angelo ter vrgel umazan      papir      pred Erbežnika, »ecce, tukaj je dokument! Ne  A
ni bilo čuti. Nekje iz obleke je vzel v bel      papir      skrbno zavit rdeč cvet.Kje ga je dobil v zimi  A
ugotovila, da so vsi deli, kjer je bilo treba      papir      zlepiti, skrbno prelepljeni z Cetisovim lepilnim  A
Odstranila je še nekaj selotejpa, zložila ovojni      papir      in ga spravila v predal poleg kuhinjskega pribora  A
malo je; več ko polovico si vselej prihrani, v      papir      zavije pa nekam skrivaj nosi, a nihče ne ve  A
papirja in drugega pisala. Groga nariše na      papir      veliko roko, podnjo konjsko glavo in napiše  A
imena daje, kakršnih pero ne more zapisati na      papir      bele barve, barve nedolžnosti. Dasi lesenonog  A
kraju, v tej pustinji, kjer ni še nikdar noben      papir      ležal; zato je vzbujalo v gospodu Gorcu vero  A
prepustil ‒« »O, kaj še!« zakrohoče Martinek, »     papir      je v mojih rokah, ta bo varoval mene, vas ne  A
Manice. Nočem poskušati, kako bi ti na      papir      narisal njeno podobo, zakaj beseda je okorna  A
list iz rok izpulil, njemu ga nisem. Komaj je      papir      pogledal, spremetale so ga barve, čudno me je  A
povezano in enkrat sem videl, da je čudno pomalan      papir      notri.Kaj pak je bilo tisto, če niso bili bankovci  A
nehoté se stegne po mizi, da bi sam videl na      papir,      ne pomislivši, da je zanj vseeno, ako je list  A
maševati ni dosti bolj kunštno kakor tako na      papir      zarisati, da čez 100 let še pismoučen gospod  A
njo? Ustrašil se je zdajci sam pred seboj in      papir      je raztrgal. Zakaj se mu njena podoba v misel  A
skozi katero se dobiva dvomljivi užitek, tobak v      papir      ali v okrogle smotke zvit. Za linico pa dan  A
nekdaj ni bilo tako lahko kakor zdaj, ko imamo na      papir      tiskane knjige. Kmalu potem umrje stari Kozjak  A
pred oči podrži. Jedva je graščak pogledal      papir,      hlastno bratu pismo iztrga in srepó pogleda  A
prečitano pismo iztrga, čita in naposled naglo zmane      papir      v klobčič.Barvo z lica izgubi.   A
drugega, samo: »Usedi se.« Dajo mi v roke pero in      papir      in narekujejo mi hitro stavek, da bi videli  A
kozaki preiskovali, vrgli so bili zaničljivo ta      papir      proč; jaz pak sem se stegnil in ga bil zopet  A
Borjane iznenadila nekega jutra na debel rožnat      papir      tiskana vabila k večerni zabavi pri graščaku  A
prečital list, vrgel ga divje nazaj na drugi      papir      in potem zopet segel po njem. Zdajci  A
drobnih knjižic; v njih je trd, star, oster      papir,      vezan po okorni roki v nerodne platnice, ki  A
zavitek ter vrgel ga v kot, da se je ovojni      papir      pretrgal ter so zažvenketali cekini po tleh  A
kazati, sedaj pa ti menda že lahko.« Vinko vzame      papir      in razgane.Obraz mu zatemni, ko pogleda na litografi  A
in prav iz dna izvlekel nekaj v star, zamazan      papir      zavitega.Papir je polagoma razvil in tu sta  A
izvlekel nekaj v star, zamazan papir zavitega.      Papir      je polagoma razvil in tu sta bili res še dve  A
se je vozila po pošti, testo zavila v tisti      papir,     « zasmeje se Klander na ves glas. A Tomaž je  A
se splazi k vratom poslušat, kje išče Tomaž      papir.     Slišal je, da oni vrata v hram zapira za seboj  A
je nosil vedno s seboj. Odvzel je samo širok      papir,      očividno prejšnji zavitek, drugo pa spravil  A
nič!« rekel je mešetar hladnokrvno, stisnil      papir      v kepo in ga vtaknil v žep.»Kos klobase bom  A
Si li zblaznel ali kaj? Menda si ukral tisti      papir      in kar je bilo v njem, ali si pa koga oropal  A
govorila bova še; sedaj še ni prepozno in ta      papir      konča Topolščaka!« Gotardu je šinilo nekaj v  A
vas umrl?« »Seveda, sedaj šele sem našel ta      papir.     Iz tiste suknje je moral pasti ‒ saj mi je pravil  A
je šepal do očetovega voza, vihtel je zganjen      papir      v desnici. »Stojte, oče,« sopihal je hripavo  A
strastno govoril in krčevito stiskal v levici      papir,      v desnici svinčnik, in zazdelo se mu je, da  A
gladniku ovsenjak, vsako berivo, samo da je      papir      bel in tisk lep.Kdor čita iz same radovednosti  A
zboliš na živcih, ampak pisateljuj neumorno.      Papir      je čudovito potrpežljiv, čeprav je slabši od  A
vnema, in rime so se usipale na malone pretesni      papir,      kakor da jih tresem iz rokava.Preden je profesor  A
pošev postavljene podobe je Bogataj izvlekel      papir,      z zaprašene omare pa črnilo.Z okorno roko je  A
meglilo. Nekaj mu je reklo, naj pograbi tisti      papir      in ga raztrga, potem pa zbeži pred sladkim oderuhom  A
dobro zavedel, ga je že posadil za mizo, spravil      papir      in odmahedral po tepkovec. »Pijva!« mu je ukazal  A
hiši, in srebal tepkovec. Potem je razgrnil      papir      z Bajžljevim podpisom in zapisal pred 5 smrek  A
se mu je zazdelo, da stiska v raki ničvreden      papir.      »Presneto, na trdnem si!« je razsodil Buh in  A
boječe povedal mož. Tedaj je zagledal tisti      papir      in skrivenčene črke na njem, ki jih v zmedenosti  A
povzel Bogataj, segel v žep in izvlekel tisti      papir,      ki mu ga je bil podpisal Bajželj. »Kot sem rekel  A
rešen za zmerom in Bogataj bi raztrgal tisti      papir,      ki ga je oče podpisal in priklical pekel v hišo  A
malomarno pobiral denar in pisal na oguljeni      papir.      »Prav, mudi se tudi ne!« je dejal Bogataj, da  A
nevestino zdravje!« je ukazal, potem pa segel po      papir,      kjer se je Bajželj podpisal za denar in za smreke  A
ter prižgal vžigalico. Plamenček je obliznil      papir,      ki je terjal toliko prečutih noči in solzá.  A
Slovenci na Koroškem. V kamen vsekane in na      papir      popisane so strašne dogodbe tistih časov; pa  A
180 . / Iz skrivne shrambe izvleče nekaj v      papir      zavitega. »Kdo bi si bil kaj takega mislil?  A
Rosana naglo v nedrje ter vzame iz njega nekaj v      papir      zavitega, kakor bi se bala, da ne pride v tuje  A
pocedil tri ali štiri stare merice, je izvlekel      papir      in svinčnik ter je pisal in pisal, dokler je  A
mi razodeli, kaj si zapazujete tako pridno na      papir.     Ali kaj rad bi vedel, če ste že slišali kje in  A
v miznico in mi začel usipati na tla denar,      papir      in tolarje, vse skupaj.Bankovci so leteli sem  A
sem prišel v čitanju do katere njih in hotel      papir      odlepiti, je mahnila z roko in dejala: »Pusti  A
da sem moral imeti pri sebi vedno svinčnik in      papir,      da si zabeležim, kar me je zanimalo. Najbolj  A
ustnice pa rdeče kakor jagode in tanke kakor      papir.     Večkrat sem slišal, da so taka usta rada žejna  A
volku. Pri kosilu ga je bil spravil skrivaj v      papir;      skril ga je pod mizo in ga je vtaknil potem  A
No, oče je bil miren. Samo trdi, rjavi      papir      je dvignil z mize in ga pokazal Gabu.‒ »Tu beri  A
zapisano!« . / . / stran 23 . / Gab je gledal      papir      in se čudil.Pa je čital počasi in na glas.  A
Pa je čital počasi in na glas. Na      papir      pa je zapisal oče z velikimi, debelimi črkami  A
iglo in je z debelim sukancem našil Gabu rjavi      papir      na hrbet.Ko je to opravil, je zasukal Gaba in  A
zaradi sramote. Saj je vedel, da nosi na hrbtu      papir,      kjer je zapisano, da je tat in da je kradel  A
Na pragu cerkve je snel oče Gabu sramotni      papir      s hrbta in ga porinil naprej.Gab se je splazil  A
Skedenj gori!« Tiskarja sta hitro pobrala      papir,      odvezala mulo, ki je rezgetala v kotu, in ucvrla  A
skupaj enega konja, da jim je nosil slab stroj in      papir,      ter zanikrnega konjevodca, ki ni bil za drugo  A
to ne gre,« je prosila Marička. »Kaj ne gre,      papir      vse prenese.Oni v brigadi vedo, da sem bil svoje  A
opravil dobljeno nalogo.« Nato mu je ponudil neki      papir      in tiše dodal: »Tu imaš pooblastilo, da ti bodo  A
naročil gospodinjski pomočnici, da je zavila v      papir      petindvajset sveč, ki so veljale natanko petinštirideset  A
mehke žice nekakšno ogrodje, napel po njem rdeč      papir      na ta način, da je svetila luč znotraj in sijala  A
Organist je prebledel, pihnil luč, strgal z nje      papir      in jo postavil v kot ob peči. »Kdo je bil tukaj  A
Oni dolgi in bledi, ki stoji za mizo, gleda v      papir      in nekaj premišlja, drugi sede in pišejo, a  A
Enkrat pa ga nekdo opazi, in birič mu prinese      papir,      ki ga je klical na sodišče.Tisti kmet gre in  A
Leži na rožnati blazini, bel je in čist kakor      papir,      veselo maje repek, gleda Fronka, toda vstati  A
odpreti srajčico. »Čakaj,« reče gospa, »dam ti      papir,      da ga zaviješ.Ni treba, da bi vsak videl.   A
je pri gospe. Položi na mizo zavojček, odvije      papir      in razdeli beli kruh na štiri dele. Mati da  A
molkom. Doma sem, mrak se rine med oči in      papir,      na katerega pišem.In iz tega mraka raste sto  A
Spominja se, da je bila zavita v tenek bel      papir.     A ‒ morda je izgubil tudi rokopis (Paberki.  A
za rokav in mu stisnil v roko nekakšen močan      papir:      »V katero gostilno pa zahajaš ob večerih?« ga  A
»E ‒ bo tudi več! Nekam velik      papir      je!« Pri priči sta se ustavila in oba hkrati  A
mislil župan. »Morda pa le kdo pregleda naš      papir!     « »A!« je odmajal tajnik.  A
Pripravi novo pero, razmakni po mizi knjige in      papir,      primakni stol in deni v polo lenuha.Malo si  A
pravilno med prste, omočil v tinti in zapičil v      papir.     Pričel je šepetati: »S‒s‒sla, slavnemu.«  A
skupaj ni za nič!« Odložil je pero, zmečkal      papir      in pogledal v tajnika.Tajnik je molče vstal  A
premišljal, jako žalostno. Otrok je bil bled kakor      papir,      smejal se je čudno in silil samo k dekli. Prej  A
Leži na rožnati blazini, bel je in čist kakor      papir,      veselo maje repek, gleda Fronka, toda vstati  A
odpreti srajčico. »Čakaj,« reče gospa, »dam ti      papir,      da ga zaviješ.Ni treba, da bi vsak videl.   A
je pri gospe. Položi na mizo zavojček, odvije      papir      in razdeli beli kruh na štiri dele.Mati da svoj  A
božjem imenu ti dam še svinčnik in pero in rožnat      papir,      pa še rožico ti dam, ki nikoli ne zvene.- To  A
rekel oficir, še enkrat pogledal v problematični      papir      v svojih rokah in vprašal: »Quando é nato vostro  A
pridneje prinašali v šolo zlat in srebrn ovojni      papir.     Nos je imela razjeden do ličnih kosti, če ne  A
tokrat iztrgal iz enega od zvezkov prazen list      papir      ja in si zvil iz njega imenitno cigareto.S torbo  A
fatamorgana, nadliki, podliki; v pritalnem ozračju:      papir      in drugi odpadki, otroški zmaji, listje, pajčevine  A
Vendar tega ni naredil. Zložil je      papir      in ga skrbno spravil v žep suknjiča, se zagledal  A
ležala mati na parah, bledo kot star pergamentni      papir      je, predaleč je in premlad sem še bil.Zdaj je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA