papir (201-300)

pa je posegel in je kupil polno pest v pisan	papir	zavitih semanjskih bonbonov z zaljubljenimi	A
je mižé in je vzel v roke droben, majhen, trd	papir,	ki je ležal na peči, kakor da ga je bil zanesel	A
Peter pisal. Del je predse z zlatom obrobljen	papir	ter zapisal z majhnimi, okroglimi črkami: ”draga	A
vzela iz šatulje fotografijo, zavito v tenek	papir.	”To je ona!“	A
polno razne drobnjavi: razbite steklenice, črn	papir,	v kakršnega zavijajo sladkor, otroške igrače	A
storite mi to prijaznost; čakajte, takoj pripravim	papir,	tinto in peró ... Veste, saj jaz bi sama pisala	A
srce ter poravná razmere; kesanje se izlije na	papir	ter odleti s papirjem - list z veje. Kadar	A
čuje žvrgolenja škrjancev, ne petja otrok.	Papir	je ležal pred menoj.Roka mi je bila potna in	A
lovil pisane metulje ter jih natikal na bel	papir.	Potrkalo je na duri.	A
ponosno. V roki drži velik šopek, v svilen	papir	zavit.Duri se odpró, in on stopi v sobo z globokim	A
verze, in jih je uglasbil. Vzamem časih v roko	papir,	že oprašen, zarumenel, in vidim tisto pisavo	A
in mi je prinesel šatuljico, zavito v židan	papir.	V šatulji pa je bila zlata ura na dolgi zlati	A
je obrisala z robcem usta, zgenila je mastni	papir	in ga je vrgla skozi okno. ”Kaj pa nameravaš	A
papirja velik denar. Stopil je tja, ogledal si	papir	čisto od blizu, nato ga je zganil v gube ter	A
suknje svoj zeleni denar. Fotograf je razganil	papir,	pogledal ga od blizu, pretipal ga z vsemi prsti	A
se je vrnila ter mu je dala bonbonov, lepo v	papir	zavitih.Tone je vzel, ni rekel nič in je hitel	A
prinesel sam sveti angel Rafael, v nebeški	papir	zavite - kaj bi ž njimi?Kako in kam bi s petimi	A
zmenil zanja. Prinesla je nekaj zavitega v	papir,	ali nikoli še ni videla Lojzka, ki se je časih	A
Ugibajmo! - Rezika, daj mi	papir!	« Narezala je trinajst koščkov papirja	A
bi katera ne ugledala pod njeno roko daljši	papir	ter jo tako osleparila.Tiščala je roke k životu	A
cerkvice - vse samo čudo. Naslikano na debel	papir	otrokom za kratek čas. Ljudje so hodili okoli	A
. / stran 76 . / objokane. Ko bo položila	papir	na odejo, se bo roka tresla, koščena, zgrbljena	A
buške splahnele. Pravica je popisala tisti	papir,	ki ga ima odveč, pa je bilo vse poravnano in	A
velikokrat puntal zoper posvetno postavo in njen	papir.	Zdaj čakam samo še na žolnirja, ki bo nekoč podrl	A
s smešnimi kretnjami po mizi, vračale se na	papir	ter se naposled izgubljale bogve kam. Misli	A
v arabskih pravljicah, po polnoči pa je vzel	papir	in svinčnik ter narisal svoj grad.In spravil	A
Glej, Štefka! Zavij te dve najini priči v židan	papir,	spravi ju v škatlico in pojdi z njima nemudoma	A
stranišču podobna. Na vegastih durih je bil nabit	papir	in na papirju je bilo zapisano: ”Garderoba za	A
trudno od temè, se je ozrlo mimogrede na orumenel	papir	in se je hotelo že zatisniti v sladke sanje	A
hranila skrbno preganjeno in zavito v mehak	papir;	odvila jo je časih in razgenila z iztegnjenimi	A
zastora. Zgenila je židano ruto in jo je zavila v	papir;	nato se je slekla in je legla na blazino, ki	A
Legel je na posteljo tako, da je sijala luč na	papir,	ki ga je držal v roki in ki je bil drobno popisan	A
Pokaži mi svoje verze!“ Peter je zalučil	papir	preko izbe na Štefanovo posteljo in Štefan je	A
neko vas, sta opazila na oglu prve hiše velik	papir.	Čitala sta na papirju dvoje kraljevih zapovedi	A
je, kot bi mu bila padla kaplja tinte na čist	papir...	Vas je bila tiha in zapuščena; nikjer ni bilo	A
zavoj, podoben štirioglati deski, zaviti v rjav	papir	in z vrvjo prevezani. ”Daj meni to!“	A
storil, Mate?“ ”Vse leži zdaj tam doli, tudi	papir	sem vrgel dol in vrvi, pa še te roke bi rad	A
rdečih, rumenih, zavila je vsako posebej v tenák	papir	in vsako jabolko je bilo kakor prijazen pozdrav	A
ki jih je bilo srce tako polno, niso mogle na	papir.	”Ti uboga, od srca ljubljena!	A
. / . / stran 219 . / Na fari si je kupil	papir	in zavitek, napisal je v krčmi pismo ter ga	A
okornimi, težkimi črkami. Mate ga je odprl; v	papir	je bilo varno zavito dvoje posvaljkanih bankovcev	A
kakor da je bil pretrgal z enim mahom debel	papir.	”O ti prokleti fant,“ je vzkliknila Hana	A
osivel, je bil očitno v zadregi; mečkal je v roki	papir	in je gledal na mizo. ”Tovariša sva bila	A
tistih časih je nosil po vseh potih s seboj	papir	za risanje.Preden je potegnil prvo rahlo črto	A
kakor da si jih . / . / stran 68 . / bil na	papir	zapisal ...Rekel si v svojem srcu: tam se je začel	A
Če se izprašam svojih grehov, ostaneta prazna	papir	in spovednica.Svojo ženo ljubim, kakor se spodobi	A
drobne kosce, razlomil pisalnik, raztrgal ves	papir,	kolikor sem ga našel in dosegel; nato sem begal	A
Podoba je bila risana s svinčnikom na velik	papir,	na polovico pole.Mati je ležala na mrtvaškem	A
je stopil k mizi. Natanko je pogledal vsak	papir,	jemal je celo pisma iz ovitkov; par starih knjig	A
temveč samo tisti list papirja, ki je v njem. Ta	papir	nima vrednosti za nikogar, nego zame; ne za	A
mojem srcu. Po cesti sem šel in sem zagledal	papir	in sem ga pobral.Kos časopisa je bil in kakor	A
pretežka zanj ... Skrbno sem preganil in zvil tisti	papir	in sem ga spravil ...To je bila misel, ki je kljuvala	A
in da bi se smejala. Pol pečenke je zavila v	papir	in jo spravila za mater in za Nežko. Ženske	A
rdečo, z zlatom obrezano knjigo, zavito v mehak	papir.	”Mati, v Ljubljano pojdem!“ je zaklical,	A
bele in trde oklepale razpela. Poiskal sem	papir	in svinčnik, da bi risal njen obraz, kakor je	A
sem malo v nemirni, dremotni svetlobi sveče.	Papir	je bil slab, čisto gladek, svinčnik pa je bil	A
se mi je tresel v rokah oprašeni, zarumeneli	papir,	me je spreletel mraz od groze.Nekoč je bila	A
Nikoli več nisem poizkušal, da bi narisal na	papir,	kar je bilo vtisnjeno v najgloblji in najsvetejši	A
kam sem ga bil spravil in kje je zdaj tisti	papir.	V mojem srcu je materina podoba - lepota in blagost	A
klopi in ga je vzdignila visoko. Ubog zmečkan	papir	je bil, s svinčnikom popisan.Ko pa je stopil	A
rdeče obrobljenih očeh. Hotela je skriti	papir	v nedrije, ali že se je iztegnila roka po njem	A
besedilu; kakor da so izvlekli iz arhiva star	papir,	petnajst let star ...Takrat, ko sem se napravil	A
”Ein Gabinet zu fermiten!“	Papir	se je svetil od mastí; najbrž je bila nekoč	A
roki, ki jih piše trepetaje na zlato obrobljen	papir.	Brezoblična, brezglasna skrivnost, z rimami	A
tuje, nerazumljive besede so letele na beli	papir	kar same, druga se je prijazno vrstila k drugi	A
... Bog mu daj mir in pokoj!“ Župnik je vzel	papir	in roka se mu je tresla.”Morda mu je bilo tako	A
morda celo komu drugemu. Zato sem ga napisal na	papir	...Ali to se drži človeka kakor senca.	A
k sebi tesno in za zmerom; ki jo je risal na	papir,	jo slikal na platno z vso zvestobo in močjo	A
delati verze. Pisma je pisal na zlato obrobljen	papir	in je risal z umetelno roko prelepe okraske	A
sodite in obsojate -- poslušajte!“ Pobral je	papir,	ki je ležal na tleh sredi izbe. ”Prosim	A
Lahko jih je pobral, kdor je hotel; ugledal je	papir,	stopil je nanj in je pobral na skrivaj, ko ga	A
”Ne beri dalje!“ ”Ta	papir	je najbolj posvaljkan; popisal ga je zgodaj	A
- ”Ta	papir	je pri kraju, Peter!Ali bi poslušal dalje?	A
megla puhtí iz kotline. Poglejva še ta zadnji	papir,	ki je tako nerodno popisan, kakor da je pisal	A
bledikasto dekle, ki skriva v naročju skrbno zvit	papir.	Severin se je včasi ozrl nanje, kadar se je vračal	A
papirjev?“ se je čudil Severin. Zdrknil je na tla	papir	za papirjem, nazadnje pa ni ostalo nič. Severin	A
Potegnil je izpod suknje posvaljkan, zmečkan	papir.	Na tistem papirju pa so bila skrivnostna znamenja	A
ob njenem vzglavju je gorela sveča. Vzel sem	papir,	da bi jo risal, kakor se mi je roka tresla.	A
Še nocoj mu pišem,“ je rekla Mana in je vzela	papir	iz miznice.Nenadoma pa se je vsa prestrašila	A
poklicala sva si še eno, zavila jo skrbljivo v	papir	ter jo nesla s seboj. II Ponoči se	A
nerodno, da bi svetilka skoro padla. Razvil je	papir,	ki je bila zavita v njem dišeča pečenka, tudi	A
jezen. Ker oči sodnikove so take, da gledajo na	papir,	ne v srce.”Kaj bi tisto!	A
je s teboj!“ Šimen je položil na mizo rumen	papir.	”To je, kar je!“	A
sproščeno: »To vendar lahko vsak človek ve.	Papir	vzamem in svinčnik, nato napravim sličico: strešica	A
storiti, dasi mu je bilo jasno, da je ta neznaten	papir	zanj neprecenljive vrednosti, in da bi bilo	A
krajcarjev je bil dal Tomažu, da ga je zamenjal za	papir.	Sedaj pa je vzel ta cekin in se vrnil iz hleva	A
mesa in potice in jo zavil v raskav, cukrov	papir	ter jo potisnil pred Luko. »Na, boš	A
začela pisati. Toda ni dopisala in že je vrgla	papir	in pero v stran in uprla pest v mizo in v onemogli	A
nisi znal.« Mimogrede je vrgel nekaj vrstic na	papir.	In še isti večer je bral stari grof Jakob Anton	A
pisal krčevito, trdo. Srce se mu je trgalo na	papir.	Večkrat že je razmišljal župnik v tihih nočeh	A
Vsak funt je zapisan. Prekleto drag	papir,	preden sem ga dobil.Naj bo.	A
»Trideset vsaj.« »Šest sto, pa	papir	s popisanim blagom dobim,« se je oglasil Karnel	A
je bajta gorela in baba v njej.« »Pa tisti	papir?	« »Ne!	A
»Ne! Tisti	papir	je bil vzel nekdo drug,« se hahlja Defacis.	A
Zdaj si čul pa veš. Za tvoj	papir?	Haha!	A
me navihano gledala. Končno sem spravil na	papir	smiselno celoto.Da bi bil videti čimbolj moderen	A
vreti iz mene. Vse noči sem potem čečkal na	papir	pesmice, pisal krajše povestice, zraven pa sem	A
večera prelila v celoti iz Poezij na moj notni	papir.	Vso noč nisem mogel spati, tako globoko	A
opravljivke. »Noč in dan nekaj tuhtajo, rišejo na	papir,	potem pa s kredo prenašajo na podnice.«	A
Po dobrem tednu, ko sem vse skupaj spravil na	papir,	sva šla z Janšo skupaj v Ljubljano.Pomagal mi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani