nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Noga brcne v eno izmed škatel, da votlo zadoni, da se nenaden zvok sprosti in se izgubi nekje med kupi pepela in oglodanih kosti. Pa kaj, ko me utrujenega in pozabljenega ne moti dotik s pepelom, ne moti me umazan papir, na katerega sedem, goveja kost, ki jo položim pod glavo, veliko govejo kost.
Kajti telo in duša sta se začela privajati, od nikoder ni tiste groze, ki bi se naj naselila vame, od nikoder ni nelagodnosti, ki bi jo bilo mogoče z ozirom na udobje, ki sem ga užival pred časom, pričakovati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani