nova beseda iz Slovenije

nemirne (484)


tvoja zvezda, tedaj stvari okrog posluhnejo      nemirne      in dajejo znamenje z nenavadno posebnostjo.  A
postavica; bled, stisnjen obràz; velike oči,      nemirne      in sanjarske: Jaz vam nisem storila nič hudega  A
je preveč. . /\ .. stran 179 . \/ IV Pesmi      nemirne,      čemu ste letele gori na sever iz cvetnega juga  A
beseda) Na Krasjem vrhu odtečejo v dolino      nemirne      misli. Krasji vrh Kratkost  A
soncu te dvignejo, ali v nižine pahnejo tvoje      nemirne      želje... Daleč nekje se valovje izlije trudno  A
besedo ali dve. Nejasni zvoki, prebledela dlan,      nemirne      oči, nasmešek spodkopan in jezik, ki spregovorit  A
ni treba mi postelje pirne, ni treba zibelke      nemirne.      Umrlo je meni srcé, umrle so nade sladké, umrla  A
so vselile, zopet se nazaj! Kot misli njih,      nemirne      in vesele, so tudi tvoje, vedno bolj poredno  A
jeklenih mrež. Oni sedijo in njihove roke so      nemirne.     Oči pa prežijo na vlak, ki se bliža.  A
Njene prsi razburjeno dihajo in njene roke so      nemirne      v rdečem odsevu. »Gospa,« je rekla.  A
vzdigne glavo. A tedaj so roke namah še bolj      nemirne.     Skoraj drgetajo, ko da so našle izhod iz vrtinca  A
ker ji je nunca in zaradi njenih črnih očk, ki      nemirne,      veveričje lovijo človekov pogled.Vendar jo je  A
riše luč iz žarnice, ki je nad vrati vhoda,      nemirne      odseve, medtem ko prsti mrzle sape igrajo na  A
jim je bila ta na mah odvzeta, da so bile vse      nemirne      in nabrekle na preži, vse kakor razprti kljuni  A
mogel zadostiti požrešnosti, ki so je polne naše      nemirne      oči, odkar so se spet znašle v kraljestvu barv  A
ne gre več, začnejo njegovi prsti s pletenjem      nemirne,      razcefrane mreže pred njegovimi prsmi. »‚Je  A
njegove roke zavedajo, da imajo vzrok, da so lahko      nemirne      v kašlju, ki jim je priskočil na pomoč. »Zdelo  A
v katero so ovita rebra, riše luč iz žarnice      nemirne      odseve, medtem ko igrajo prsti mrzle sape na  A
ne opaziš jih takoj, ker so njene oči preveč      nemirne,      preveč prisrčno nagajive.Eno tistih čudežnih  A
tako močno napelo, da so pod ognjenimi prsti      nemirne      vročine, ki je plavala med njimi, brneli kakor  A
priskočil in zgrabil za delo. O mraku so ga      nemirne      noge prinesle v gostilno in tam je prekladal  A
oči; fant je bil poln zdravja, toda nekoliko      nemirne      krvi kakor vsi Čelarjevi ljudje.Omelčarjev Justin  A
že od daleč, Kujbišev, zdaj gledaš sem, tvoje      nemirne,      zmeraj iščoče zenice se gibljejo med obrazi  A
ustrezajoče. Vroča je bila in njene roke so bile      nemirne      kot kake drobencljave živalice. Božala ga je  A
sklonjene glave kmetov, ki so se bali svoje      nemirne      živine za lesenimi stenami koč, nemirne noči  A
svoje nemirne živine za lesenimi stenami koč,      nemirne      noči, otrok, jokajočih v snu, cvilečih prašičev  A
majhne oči neke kmečke hiše, kjer so zdravili      nemirne      živali, kjer je bil vsako noč njen oče, samo  A
someščanov, ki v ozkih ulicah še zadnjič zavpijejo na      nemirne      otroke, ko je slišati mestne stražnike, kako  A
ob vodnjaku pila vino, njegov temni obraz in      nemirne      oči, močne roke Simona Lovrenca jo vlečejo k  A
vesti, ponoči pogosto ne spi, njegove oči so      nemirne      in ustnice vroče, njegove roke so močne, ne  A
morda prav tistem, kjer je v sanjah blodila duša      nemirne      Katarine.On na svobodi, Katarina ob kruhu in  A
ona ne more zaspati, nalezla se je nespečnosti      nemirne      duše Simona Lovrenca, ki je toliko videl in  A
med morje množice na Mardi Grasu, valujoče in      nemirne      množice.Slišal je Liano klicati Jezusa, Jezus  A
končala, so krožile njegove zenice, njegove      nemirne,      vrtajoče, votleče, gluhe zenice.Glave sploh  A
kričal v noč za njimi. Gledal sem Fedjatinove      nemirne      zenice sredi tega hruma in prikazni, ki so tam  A
čelom povzročale kdove kaj, da je imel tako      nemirne      oči.Pustil sem ga samega.   A
Sedaj so ga pripeljali. Takšen topel obraz,      nemirne      oči, s kratkimi kocinami poraščene roke.Ozrl  A
hiše na Gorici, je nekoliko mlajši od Premca.      Nemirne      oči mu gledajo premeteno v božji svet; lasje  A
se bo zgodilo. Sonce je pripekalo, čebele so      nemirne      letale, in otroka sta hodila nepokojna z dvorišča  A
napenjala svoje oči, tretji pa je držal in krotil      nemirne      konje.Kopja so jim bila naslonjena na drevo  A
so mu začele pešati moči, oči so postajale      nemirne      in vedno bolj se je odmikal nasprotniku, kateremu  A
govor na nevarne čase, na vojsko s cesarjem, na      nemirne      sosede in opozorila mladeniča na konjika, ki  A
raven nos; oči, ki so znale biti udarec z bičem,      nemirne      in iščoče, velike zelenkasto prihajajoče iz  A
sta ga ugledala, sta pristopila in Tjaž se je      nemirne      duše poslovil od nekaj bornih grošev, naslednja  A
njen vedno izpreminjajoči obrazek in njene      nemirne      ročice razodevajo poznaval cu dovolj jasno,  A
izpraševanja, bojazni in upanja tiste dni in kako      nemirne      so bile noči!Trli smo orehe, pa je dekelce pobiralo  A
Tudi sedaj jo je pogledal, da bi ujel znak      nemirne      vesti.Ali France ni spreletela barva.   A
stolpiči ‒ so se premikale še manjše sence,      nemirne,      žive.Bližale so se druga drugi, ali preden so  A
levega brega, ko so se pojavile v stepi črne,      nemirne      točke. »Huni! Huni!« je šlo od ust do ust.   A
je legel v posteljo, dolgo ni mogel zaspati.      Nemirne      misli so mu rojile po glavi.Pri tem pa ga je  A
negiben in otrpel. Toliko živahnejše so bile      nemirne      sive oči, ki so pohlepno švignile preko sadovnjakov  A
vselej je občutil neko tesnobo, kakor pri očitkih      nemirne      vesti.In še danes ni prav vedel, ali je zares  A
pijano in motno na njena okrogla lica, na polne,      nemirne      prsi, pokrite s koraldami in svetlimi tolarji  A
prepreglo nekaj grenkega in mučnega: očí so postale      nemirne,      in neodločni, boječi pogledi niso vedeli, kjé  A
ali če je dan! In zakaj so moje misli tako      nemirne      in vse polne nečistih želja, da ne zadobim tolažbe  A
In to je jako razumljivo. Njegove oči so      nemirne      in gledajo nekako prestrašeno; z rokami ne vé  A
so se odprle duri pred njim, zabliščale so se      nemirne      luči, v obraz mu je udaril mrtvaški vzduh.   A
tako so oči venomer nastežaj odprte, svetle,      nemirne,      ker bi rade segle skozi mrakove.In vendar pride  A
navdušeni obrazi po vseh omizjih; te žive,      nemirne      oči; svetle ženske obleke med črnimi fraki;  A
poznal. Razumel sem nenadoma vso grozo te šumne,      nemirne      samote ...Tam, v domovini, v tistih zelenih, tihih  A
v sobi njegov bolni dih. Katica je čakala,      nemirne      so bile njene oči, matere ni bilo.In tedaj so  A
ni legla kakor v omotici in so se spremenile      nemirne      misli v divjepisane sanje... Prišla je  A
Zdaj pa je razumela vse, njene misli, prej      nemirne,      nejasne, so hodile zdaj po lepi ravni cesti  A
spoznal Damjan resnico, ko je prespal vse svoje      nemirne      misli in so se vrnile ob svetlem dnevu z vse  A
lučjo, da so oblike nerazločne, da se gibljejo      nemirne      ter časih nenadoma izginejo, kakor za plapolajočim  A
bila nekoliko zmršena, oči pa so bile žive in      nemirne      kakor nekdaj. ”O, prijatelj Poljanec, prav  A
pod težo bujnih las, položila je bila roko na      nemirne      prsi. ”Nanj je mislila zdaj in skipelo ji  A
ali kisle, vrag to vedi! Tvoje oči so nekam      nemirne,      kakor bi gledale nazaj v dušo in ne v svet;  A
že slišal!“ se je zasmejal Stožer in njegove      nemirne      mišje oči so mežikale. ”Veliko ženskih glasov  A
še nocoj, Alma!“ Njene oči so bile zastrte,      nemirne,      temnozardela so bila njena lica. ”Kamor hočeš  A
obema in usehla, obadva sta imela neodločne,      nemirne,      kakor od presvetle luči trudne oči, celó v rasti  A
svetu čisto sam. Zato so bile njegove misli      nemirne,      žalostne, polne strahu; časih je zakril obraz  A
Kakor v kolobarju so se zasuknile njegove      nemirne,      zmerom napete, na skok pripravljene misli.   A
glavo in pisane podobe, preveč svetle, preveč      nemirne      in migljajoče, so se prikazale pred njegovimi  A
bil: priskutno sladki, zlagano ponižni obraz,      nemirne      oči, ki nikomur niso pogledale v lice, in posebno  A
nočna luč naravnost nanj. Oči so bile vse bele,      nemirne      punčice so bile izginile bog vedi kam; lica  A
Naočniki mu visé postrani na koncu nosú, in      nemirne      očí se obračajo od osebe do osebe.Vrhu glave  A
glavo in spet sem videl pred sabo tiste velike      nemirne      oči. Minka je sedela poleg mene in vesel  A
je podrsal z ranjeno nogo po prahu. Oči, prej      nemirne,      kakor da bi iskale opore, prijaznega prigovora  A
njene oči pa so bile suhe in so se ozirale      nemirne,      prestrašene po nas vseh, od obraza do obraza  A
rdeča židana ruta in Francki so se vsesale vanjo      nemirne      in poželjive oči.”Na, Nežka!“ in mati je dala  A
globoko doli za poslednjimi gorami. Sence so bile      nemirne,      plašne - priplazile so se bile komaj in že so  A
veter. Stal je pred njo in njegove oči so bile      nemirne.      ”Ti nisi Fanny!“   A
in sanje so prihajale, nerazumljive, sladke,      nemirne,      spomini na nekaj polupozabljenega, hrepenenje  A
sreče ali zadovoljstva. Njegove oči so ostale      nemirne      in negotovo hrepenenje ni izginilo v njih niti  A
postajale so in so se vračale. Zato so bile      nemirne      njene sanje, mešale so se z resnico in s spomini  A
je bila kakor nekoč. Tudi oči so bile sive;      nemirne,      zamišljene in vesele, vse hkrati. Ustnice so  A
mi zbledlo. Če bi bil mehke nature in bi imel      nemirne      živce, bi se mi bilo morda zbledlo nocoj. Tako  A
mehko roko tete Agate so jokale in koprnele      nemirne      misli.In zdihoval je v polusanjah.   A
z belimi lučkami posejani. Nekatere so bile      nemirne      in bežne, kakor vešče, druge so stale mirno  A
legel, premetaval se je po postelji in sanjal      nemirne      sanje.Na cesti se je ogibal, da ne bi srečal  A
Obraz njegov je bil droban, obrit, ves gubast,      nemirne,      od vina zameglele oči so se ozirale po izbi  A
Zganilo se je bilo v njenem srcu in sanjala je      nemirne      sanje vso noč, tako da se je vzbudila vsa trudna  A
prezgodaj razbrazdan, da so bile moje oči tako      nemirne      in plašljive ter so razodevale svetu stvari  A
Ker je bil gladko obrit, so mu dajale globoke,      nemirne      brazde igralski izraz. Gledal je skozi naočnike  A
in Slivar je čutil od daleč, kakšne so tiste      nemirne,      mučne misli, ki gledajo z njenih oči in ki trepeče  A
bila razlita po njem, obrvi, prej skrčene in      nemirne,      so se bile vzdignile, oči so se svetile jasno  A
Tudi on jo je videl in njegove oči so bile      nemirne      in plašne.Nisva še dokončala prejšnjega razgovora  A
vzdigal glavo, tako so že prihajale tiho tiste      nemirne,      lepogrešne misli, ki so prežale nanj celo v  A
dvignila in udarila ko moški ob mizo. Pri tem so ji      nemirne      oči begale po gostih in obstale na nevesti s  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA