Med odpiranjem so se dečkove oči nehote ustavile na starodavni podobi s črkami Marijinega imena, ki je izza skrivnostnih nočnih sanj od časa do časa še vedno trapila njegove možgane. Kadarkoli se je spomnil nanje, vselej je občutil neko tesnobo, kakor pri očitkih nemirne vesti. In še danes ni prav vedel, ali je zares samo sanjal, ali pa je morda vendarle doživljal resnico ...