nova beseda iz Slovenije

neizrečeno (237)


našem solnčnem Jugu zbirali moči ‒ kdo ve? ‒ za      neizrečeno.     Tu pride ta prevratnik, moj sin prvenec in naslednik  A
škodljivo ... Verjemite mi, gospod Kadivec, da sem vam      neizrečeno      hvaležna za lepe nauke.Gotovo, Gornika je treba  A
prišli v trenotku, ko moram nemudoma - - Res,      neizrečeno      me bo veselilo, če me posetite, - ali danes  A
In ljudi!      Neizrečeno      veliko ljudi je na svetu.Izpočetka te je strah  A
taboriščem sem kupil njegovo knjigo. In tako      neizrečeno      sem bil presenečen, da imam v roki pričevanje  A
je posedel ob zidu na mokra tla. Minila je      neizrečeno      dolga doba.Večnost.  A
"Morebiti mi bo potem laže pri srcu!" Pa      neizrečeno      se prestraši, ko vidi, da otrokova desna ročica  A
kosilu. Napol ležé, napol sedé vleče Premec z      neizrečeno      zadovoljnostjo dim iz kratke pipe; mlada tovariša  A
dela. . / . / stran 136 . / Anica bi bila      neizrečeno      rada imela lopico pred hišo, kjer bi šivala  A
prišel zdaj pa zdaj v vas. Zakaj doma se je      neizrečeno      dolgočasil: oče in mati sta obravnavala svoje  A
jaz ne zapomnim,« je dejal óni. »Lepo je bilo      neizrečeno,      vse se je svetilo in bleščalo, in Vito vec je  A
pomaknjeni na uho, in s kratkim mečem na strani, je      neizrečeno      ugajala Caheju, ki jo je ogledoval od vseh strani  A
grenkih je moral kljub vsemu temu požreti.      Neizrečeno      pa se je čudil, da je Viljem tako lahko prišel  A
še tako drezal in vlekel. Stara mati so imeli      neizrečeno      potrpežljivost z njo; jaz sem jih le občudoval  A
leto, kar se je cunjarici prav malo, očetu pa      neizrečeno      veliko zdelo.Avguštinu se je prav dobro godilo  A
veselje je bilo v lemenatu čevlje snažiti. Z      neizrečeno      jezo jih je drgal in likal, revežu je o vseh  A
rečeh s svojimi učeniki ne ujema. Vendar jo je z      neizrečeno      potrpežljivostjo privozil do tretje latinske  A
vsako novo iznajdbo, tedaj tudi jeklena peresa,      neizrečeno      sovraži, hitro je pometal svoja skozi okno in  A
knez, vendarle grof ali vsaj baron. Imela bi ga      neizrečeno      rada, če bi ponoči še tako smrčal, da bi imel  A
odgovori mu Matizelj, bržkone zato, ker jo je on      neizrečeno      rad jedel.Piškur si je precej drugo jutro naročil  A
sneg na toplem soncu, kdo more za to? Miško res      neizrečeno      rad je suho slanino, kakor je prerokoval Matizelj  A
je bila rešena. Strašno bi bilo, nepopisno in      neizrečeno,      ako situacija ne bi bila rešena in bi situacija  A
ljudi, moških in žensk, so bili zaripli, temni,      neizrečeno      surovi in živinski.Dolgo nisem razločil, čemu  A
blatne in z lužami pokrite ... Take dni je bilo      neizrečeno      pusto v Smerečju, precej velikem trgu nekjé  A
”Ostani, fant!“ --      Neizrečeno      sladko mi je bilo pri srcu in grizla sem se  A
stran 46 . / Tresla sem se v njegovem objemu,      neizrečeno      sladko mi je bilo.To je bilo tisto življenje  A
je roko in komaj da mi je pogledal v obraz.      Neizrečeno      smešna se mi je zdela moja črna obleka in strgala  A
vroče od vina, ga je obsenčila tista jokava,      neizrečeno      zoprna sentimentalnost, lastna slabotnim ljudem  A
se je poskrilo po senčnih kotih ... Dolgčas,      neizrečeno      dolgčas! Že od nekdaj nisem vedel po kosilu  A
se spomnil na svojega dekleta, na Miciko, in      neizrečeno      hudo mi je bilo pri srcu. Spet so me gnali  A
osemnajstimi leti! . / . / stran 112 . / - -      Neizrečeno      mi je prijetno!Že davno bi vas bil rad poznal  A
je prestrašil, kakor da bi bil zamudil nekaj      neizrečeno      lepega in njegovo srce je bilo precej vse polno  A
pa sta se napotila v klanec. Hanci je bilo      neizrečeno      sladko pri srcu: stopala je za njim z bosimi  A
trkala in prosila, kakor si ti trkal in prosil?      Neizrečeno      sladko bi ti bilo pri srcu, prav počasi bi srebal  A
pa zdaj malo zakašljal, nobenega človeka.      Neizrečeno      dolgočasna vožnja po tej pusti, speči ravnini  A
jaz - čemu, to sam Bog vedi. Ali bilo mi je      neizrečeno      tesno pri srcu.Tisti čas sem se zavedal z vso  A
smuknila roka pod rjuho nazaj. Vse to je bilo      neizrečeno      grdo in umazano.V mojem srcu pa je rasla polagoma  A
videl, da so bile hlače prekratke, preozke,      neizrečeno      smešne.Treba je par novih - kako, vraga!   A
in edini, in povem ti, da sem tvoje ponudbe      neizrečeno      vesel.Ali tvojih naklepov ne smem odobriti.  A
Herbart se zave, se prime za glavo: »O, tako      neizrečeno      sem utrujen.Pustite me, vsaj spočijem naj se  A
ga ne žene, nikamor od ljubih in dragih. Tako      neizrečeno      si želi miru, truden je, večnih bojev prenasičen  A
In Anica, ta mala, boječa deklica je čutila      neizrečeno      radovednost.Stoinstokrat je pomislila:   A
krivica jo je pekla v dnu srca, in jo je bilo      neizrečeno      sram pred njim radi moža; še huje jo je bolela  A
pri slabi luči čitati o mučenicah in mučencih.      Neizrečeno      se ji je bila priljubila knjiga. Prečitala jo  A
rane, ki ji jo je usekala včeraj smrt moževa.      Neizrečeno      huji je bila današnja bolest.Temna in neponehujoča  A
ljubezen je bila grenka. Samo bala, bala se je      neizrečeno      za dete. In ko se je proti jutru dete  A
Rahlo zavidanje se je vzbudilo v fantu.      Neizrečeno      rad bi bil nesel bandero sv. Lucije.Rajni Lovrič  A
kakor je res, je mislila, da stoji pred njo.      Neizrečeno      je bilo Jeričino hrepenenje, da bi kedaj videla  A
govorila zadnje besede. In dvignila je obraz,      neizrečeno      bled in bolesten in čakala, da poreče Jerica  A
Prav nad oko mu je sedla ena.      Neizrečeno      usmiljenje je napolnjevalo mater, videčo otrokovo  A
bili ženi na planem in sta srečali Lipeta.      Neizrečeno      čustvo sreče in veselja je vladalo v Anici.  A
moja edina tolažba in, če si kdaj morda opazil      neizrečeno      ljubezen, ki je vezala potrtega tvojega očeta  A
Ljubi domovino! Ali na svetu sem      neizrečeno      trpel! ‒ TRETJE POGLAVJE Čito sam u starih  A
sem mislil, da bi bilo to vse tako lepo in še      neizrečeno      lepše, nego ste vi dejali, ko bi lastnik ne  A
izmed štirih rojenih pri življenju ostalo hčer      neizrečeno,      zato ji ni hotel veselja kratiti s kako prepovedjo  A
nič ti ne bo storil. Saj te vendar jaz ljubim      neizrečeno      bolj, ko te more tvoj oče, ki je celo preoster  A
obali ni nihče ničesar vedeti hotel, kar je bilo      neizrečeno      čudno in nerazložno.Da so prekomorski lopovi  A
bilo nekdaj in zakaj sem dom zapustil. Rad,      neizrečeno      rad bi bil šel večkrat na dom pogledat, kako  A
duplo. . /\ .. stran 92 . \/ Marko je bil      neizrečeno      vesel.Takoj je sklenil, da steše korito in da  A
tri sto sedem in osemdeset maršev premarširal,      neizrečeno      moskovsko zimo in lakoto prestal, trikrat sto  A
navzočnost, seveda, če me boste vrednega spoznali.« »     Neizrečeno      ste ljubeznivi,« zavrne guvernanta z ironičnim  A
in zardi sama pred seboj. Kako je vendar to      neizrečeno      čudno, da so vse te besede prav iz njenega srca  A
dirjal, ker sem bil trdno prepričan, da jo bom      neizrečeno      razveselil.A kaj še!   A
Dekle je poznal in vsaka misel nanjo mu je bila      neizrečeno      sladka, skoraj ljubezni podobna, toda Tine je  A
občutila, da ima otroka rad, in je bila tega      neizrečeno      vesela.Vse bi bila dala, če bi bila vedela,  A
je zato berač in nesrečen ubožec! Vsi so se      neizrečeno      veselili Zaline rešitve in blagrovali njen prihod  A
zemeljske teže, kjer mi je tako lahko, tako      neizrečeno      lahko pri srcu; ali pa me pogrezne globoko v  A
nosi. Oh nesrečna sem, strašno nesrečna, tako      neizrečeno      nesrečna!Borila sem se, dokler mi je bilo moči  A
ljubeznijo svojo. In vendar je bila nesrečna, tako      neizrečeno      nesrečna! Ona se ni smela vdati in prepustiti  A
Valentin izgovoril z mehkim glasom, pogleda jo z      neizrečeno      milim očesom.Vsa njegova ljubezen je bila v  A
če se me dotakneš ti, spreleti me tako čudno,      neizrečeno      sladko čutilo!A ‒ vi moški ne umete tega!  A
Metka svojemu ljubčku roke na rame, gleda mu z      neizrečeno      mehkim, rosnim očesom v obličje ter pravi:   A
tiho, mirno dalje dalje, vname se ti v prsih      neizrečeno      hrepene nje; dvigniti bi se hotel v jasno višavo  A
prepričuješ, da je nemogoče; ne posluša te, čuti se      neizrečeno      nesrečno, samemu sebi se smili!‒ Pa pusti ga  A
zbral in združil sem jih, in vendar težko grem,      neizrečeno      težko. Dela, ne omaguj, ne toži, saj veš, da  A
zadnje, zame pa najstrašnejše. Mene dobro petje      neizrečeno      gane in prevzame.Nobena druga reč me na svetu  A
božala in se z njim pomenkovala. To je volka      neizrečeno      veselilo.Poslušal jo je rajši in izpolnjeval  A
cesto, gredočo iz Soteske v Podturen, in je tako      neizrečeno      bogata z razvalinami, jamami, strahovi in divjimi  A
našel postelje prazne, videl pa je skoz okno vso      neizrečeno      krasno podobo Jutrove dežele, katero so zapustili  A
svetu toliko, kolikor oženjenih Janezov, torej      neizrečeno      mnogo.Ali skoro vsak, ki to ime sliši, pomisli  A
po ti dogodbi sva naredila poroko in svatbo.      Neizrečeno      čudno in skoraj nemogoče se mi zdi, da bi se  A
Hišna odgovori: »To se zdi tudi meni      neizrečeno      čudno.Če jo pobaram, pokima z ramama in pravi  A
skoraj vsak dan, ni zapazil nikoli te neenakosti.      Neizrečeno      ljubek, mil in dražesten je bil Julkin obraz  A
pa ji ni dopuščal, da bi sprejela kak denar.      Neizrečeno      se začudim, ko mi pove naenkrat, da mora pustiti  A
molitev tudi iz bukev. Tej pobožnosti se je      neizrečeno      veselila stara Lojza in kar solze jo oblijejo  A
pankrti« z domačo deco enako, to se pravi, večidel      neizrečeno      borno, beraško, da bog pomagaj!Dostikrat niso  A
veselilo, ko se je prepričal, da ga ima tako      neizrečeno      rada.Kadarkoli je prignal, ga je čakala pred  A
usmiljenega Marka! Ta razloček je bil ogromen in je      neizrečeno      dobro del živini.Prva dva meseca je trpel črednik  A
dobrih ljudi bo moral zapustiti. Vaščanom je bilo      neizrečeno      žal, da bodo izgubili vrlega črednika in morali  A
Možiček me pelje v svojo hišo.      Neizrečeno      prijazno me pozdravi Nežika in obžaluje mojo  A
k nji ‒ Črnetov Jože. Reči mi je, da sem se      neizrečeno      veselil te novice.Poznal sem dobro njene in  A
Matiček, oženi se in gospodari!’ Jaz sem se      neizrečeno      razveselil, kakor pač fantalin, ki ni še nič  A
kako me je novi stan spremenil. Bal sem se      neizrečeno,      da ne bi zagazil in zapravil vrtuljo.Kupil sem  A
dopovedala. Druge krati se je vselej obnašal      neizrečeno      resno; preden je zinil kako besedo, jo je vselej  A
dijaki, zapojo oni in za njimi zopet dijaki.      Neizrečeno      je očarala celo društvo Prešernova »Železna  A
ti bom povedala. Možu je umrla žena, ki jo je      neizrečeno      ljubil. Brez nje ni mogel živeti v svoji hiši  A
minila. To najino petje mi je prišlo na misel,      neizrečeno      me mika, da bi slišala zopet enkrat te nedolžne  A
‒ Jaz bi bil Prešerna      neizrečeno      rad poznal, ali nisem ujel nikoli prilike, da  A
popotniku tudi Benetke, kar je pa prazna bajka.      Neizrečeno      me je mikal tudi dražestni pot v Bakar.To mesto  A
jim velim, naj mi povedo kaj o kačah, ker sem      neizrečeno      radoveden slišati kaj novega o golazni, katere  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA