Točajev nasvet pa je obveljal. Klara si je odstrigla kite in v priložnem žametastem oblačilu, v kapi s peresom, pomaknjeni na uho, in s kratkim mečem na strani, je neizrečeno ugajala Caheju, ki jo je ogledoval od vseh strani. Jokaje se je poslavljala Kornelija od gostoljubnega gospoda Viguleja, kajti v svesti si je bila, koliko neprilike in morebiti tudi škode in nesreče mu je nakopala.