Njegovo največje veselje je bilo v lemenatu čevlje snažiti. Z neizrečeno jezo jih je drgal in likal, revežu je o vseh las kapalo; ali vendar ni prej miroval, da so se svetili, da se je vanje videl. Gospodje lemenatarji so ga prav radi imeli, kruha je dobival, da ni vedel kam z njim, vsa gospodinjina družina ga je imela dosti.