»Tega vsega si jaz ne zapomnim,« je dejal óni. »Lepo je bilo neizrečeno, vse se je svetilo in bleščalo, in Vito vec je dejal, če bi mu grof dovolil, da bi pobral vse te nepotrebne dragocenosti, nabral bi zanje vojakov, da bi z njimi tri nemške cesarje gnal na Turško.« V tem trenutku se začuje trobenta in pred hišo pridirja Vitov hlapec in mu pripelje konja.