nova beseda iz Slovenije
pa vendar kliče zdravnika, da bi mu sodbo še | naglas | povedal.To je tisto skrito, mevžasto, nizkotno | A |
vrne; tako dobro vem, kakor da mi je bil Bog | naglas | povedal. Čakal bom in še luči ne bom upihnil | A |
Vse to je vedenje sramežljivca, ki se krohoče | naglas, | da bi ga jok ne udušil. POLJANEC: Rekel si | A |
ne breztelesna senca med sencami. Če govorim | naglas, | mi ni znan več moj glas; če se pogledam v ogledalo | A |
bolan in objokan ... Poglej mi v oči, nasmehni se, | naglas | se zasmej! DOLINAR truden: Bolan sem, Milena | A |
TONE: Kaj me nisi slišala? Krepko sem stopil in | naglas | sem govoril. FRANCKA: Slišala sem te; pozdravlje | A |
Sto forintov. ŽUPAN odskoči, | naglas: | Kaj? ŽUPANJA iz izbe: Ali bo že mir, ali | A |
Vendar pomagati mu moram. | Naglas: | Gotovo bode tudi gospodar Deseniški takoj izprevidel | A |
polno vrečico. Kadar bi se vračal, vriskal bi | naglas. | Drugi deček: Da imel bi ladjo z jadri | A |
moj ljubi gre. Pa psi zalajajo po vsej vasi | naglas, | naglas oznanjajo, da gre moj ljubi v vas. Klobuk | A |
gre. Pa psi zalajajo po vsej vasi naglas, | naglas | oznanjajo, da gre moj ljubi v vas. Klobuk imá | A |
Al spet si tukaj, znanec moj? Le dvigni se, | naglas | zapoj; ljubezni glas, veselja klic naznanja | A |
deklét! . / . / stran 106 . / Moje solze | Naglas | povem in ni me sram, da večkrat jočem, ko sem | A |
jemljete mi sladki up, zanj dajete obupa strup! | Naglas | povem in ni me sram, da večkrat jočem, ko sem | A |
je odhajal. Ti si solzna zdihovála, mati je | naglas | jokala. Šel od nas je v kraje tuje, koder vojska | A |
Hojladrija hojladrom ... Ko psi zalajajo po vasi prav | naglas, | ljudem naznanjajo, da gre moj ljubi v vas. | A |
jezdil k svoji ljub′ci v vas, prepeval in vriskal | naglas. | Moj očka so d′jali Moj očka so d′jali, oženim | A |
kako ga ljubim jaz zvesto, zavriskal bi, zapel | naglas, | prišel bi k meni v vas.« Komaj to dekle izgovori | A |
ves solzan. Ko šel je mimo okna, zaukal je | naglas, | zaukal fantič pravi in šel k sosedi v vas. | A |
bratce nas, veselo si zapojmo zdravice zdaj | naglas! | Kozarce si nalijmo, nalijmo do vrha, do dna | A |
pa k svoj′ ljubici v vas, zavriskam, zapojem | naglas. | Ko pridem po klančku tja gor, zagledam en fantovski | A |
pa k svoj′ ljubici v vas, zavriskam, zapojem | naglas. | Zvedel sem nekaj novega Zvedel sem nekaj novega | A |
stran 188 . \/ Grkinja je v naslonjaču brala | naglas; | zmeraj malo noslja, ko bere po italijansko; | A |
ni prav razumel, poleg tega pa je bil najbrž | naglas | mojega stavka premalo oster, kar je bila spet | A |
in ure. In nekaj gotovo tudi zato, da lahko | naglas | reče: Ti aspetter in gospodinja sliši, da | A |
liro,« slabotno momlja kot gluhec, ki se nevedé | naglas | zadira v odgovor svojim mislim. Sedel je pred | A |
Sopla je. Nalašč, z užitkom takó sope | naglas, | z odprtimi usti, in kaže zobe, ki so majhni | A |
Luciana mu je poškilila z desnim očesom. | Naglas | pa je rekla: »Veš, mama, siten mora biti kakor | A |
obrnila, je Luciana spet poškilila z očesom. | Naglas | pa je rekla: »O, gospod Mirko bi mu najbrž že | A |
sproženimi prsti. »V vasi je kino,« je šepnila ter | naglas | hrknila. »Zdaj popoldne?« | A |
A tega ni pokazala. . /\ .. stran 38 . \/ | Naglas | Lucianinega vprašanja je bil preveč naglas pohlevnega | A |
Naglas Lucianinega vprašanja je bil preveč | naglas | pohlevnega, ubogljivega otroka; in njegova resnost | A |
ker delamo v tovarni?« »Haha,« se je nalašč | naglas | zasmejal in pridržal korak. »Haha!« | A |
odgovoru, a besede so imele razkačen in rezek | naglas, | tako da se je zdrznil.Bilo je, kakor da se je | A |
bil tak z navadno delavko.« On se je tedaj | naglas | zasmejal, tako, z odprtimi usti, da je umetno | A |
me je hoditi z njim po cestah, ker se preveč | naglas | vede«. »Ja, saj«, sem dejal in se nasmehn | A |
maham z rokami, uganjam traparije in se vedem | naglas | kakor Podorehar... lovim pomladni veter in iščem | A |
čisto na dnu njegovega srca; - čudovite sanje, | naglas | se še ni upal misliti o njih - in zato se je | A |
potepuh je odtrgal oči od svoje ušive srajce in se | naglas | zakrohotal. »Poberite vse svoje stvari | A |
Zakaj po gmajnah,« se je vprašal Martin Jakončič | naglas, | in si je prav tako na glas in s posmehom odgovoril | A |
država in domovina. O teh stvareh ni bilo dobro | naglas | razpravljati. Zvišali so bili davke; posebno | A |
prisluškovali in naznanjali kmete, če so tu pa tam | naglas | izustili svojo misel.Domovina se je zdaj takorekoč | A |
brazdah, kakor razposajen junec. Hlapec se mu je | naglas | zakrohotal, Pologar pa ga je nagnal domov, naj | A |
Hahaha. Jaz vem, da se je potem | naglas | zasmejal.Poznam ga. | A |
Poznam ga. Tak človek, kadar mu je najhujše, se | naglas | zakrohota.Potem pa je nekaj govoril. | A |
nešetu, smešno, malo obrneš, malo skupaj, malo | naglas, | pa je smešno.Strahota, tudi ko speljuje, ropota | A |
svoja imena. To je Kamniško sedlo, je rekel | naglas, | kakor rečejo otroci, ko zagledajo morje: to | A |
nekoliko nosljaje, da ga ne izda slovanski | naglas. | Njeni boki so valovili pred njegovimi očmi, ko | A |
zanimiv se mu je zazdel njen nenavadni slovenski | naglas! | Kako vesel je bil, da ni videl nobene zapreke | A |
se neki stavek ni povsem osamosvojil in ga je | naglas | šepetnil v njena ušesa.Buterna stavka ni mogel | A |
prostoru. Babice jemó trkati na prsi, vzdihovati, | naglas | jokati, oči prevračaje, kakor je sploh običaj | A |
možje!« Po tem pogovoru vse razbegne po vasi, | naglas | kričé: »Etecetra in svetnik! | A |
»Presveti dohtar Bežanec!« a vsi drugi mu | naglas | odrjové: »Za nas Boga prosi!« | A |
pomočniku!« Zadnji besedi je pridal Lazar poseben | naglas. | »Ali jo je Maček ukradel, ali dobil za dar, | A |
angelu z rdečimi lici in z rdečim klobukom, | naglas | kolcne in ‒ nevarni čar je strt!Občinstvo se | A |
brez zelja!« Pa mi je razodela žena in ji je | naglas | pokalo srce: Na ljubljanskem trgu da je zelje | A |
Toliko in toliko lepih posod še ni videla. | Naglas | se je čudila: »Ah, kako lepo!« »No, imamo za | A |
četovodja in načelnik gasilcev, je začel brati | naglas. | »Pet zborov je poklicanih,« je razlagal. | A |
snažil konja. »Lej ga,« ji je ušla besedica | naglas. | France je dobro slišal, pa se ni niti ozrl. | A |
Jera na Franceta ljubosumna. Skoro bi se bila | naglas | zasmejala temu spoznanju.Ali še enkrat je preletela | A |
sem jo, kar je zaslužila!« Nato je pa zinil | naglas, | kakor jezen: »Ti držiš z njo.« A Lojza je vedela | A |
Župan, poglejte,« je rekel župnik in prebral | naglas | še enkrat to opazko. »No, no,« je pomahal župan | A |
po licih. . / . / stran 174 . / Dekla pa je | naglas | jokala pred hlevom in pripovedovala živini, | A |
uboga mlada mati sramovala in ven in ven tožila | naglas | in razmišljala sama zase: kako da so tolikanj | A |
je zagledal Matica in otroški voziček, se je | naglas | zasmejal: »Matic, kaj pa ti tovoriš?« France | A |
skrbi tiho vprašal Matic. Sluga pa je odgovarjal | naglas: | »Matic tukaj me vprašuje, ali je nabor samo | A |
živo se spomnil tedanjih svojih misli in dejal | naglas: | »Bog ve, čemu človek včasih sam sebi laže?« | A |
bi ta, ki je najbolj molčal, najrajši kričal | naglas. | Mlada gospodinja Franca Trnuljčka je imela pet | A |
kolega, dokler mu ni prekipelo, tako da ga je | naglas | pokaral, tvegajoč, da ga bo davkar razumel, | A |
"Jo bom jaz poklicala, iz službe," je rekla | naglas, | prijela je za roko hčerko, ki jo je že nekaj | A |
pšenične lase in se je rad smejal, čeprav ne tako | naglas | kakor drugi.Kot odrasel fant je bil vedno obrit | A |
sta in še kar zdravi, hodili sta okoli in se | naglas | pogovarjali o samih veselih rečeh, pa nista | A |
Ko se le ne bi razočarala!’ | Naglas | je pa rekla: »Ti že veš.« | A |
se tako poredno nakremžil, da se je Veronika | naglas | zasmejala. »Pa sem te spravil v dobro voljo | A |
šepet. »Zlagál sem se ti, Veronika,« je tedaj | naglas | pohítel Tine in kar priznal: »Iz nevoščljivosti | A |
Tine, prosim te.« »Seveda te odpeljem,« je | naglas | odvrnil Tine.Veronika se je skoraj prestrašila | A |
pomislila Veronika, ‘in mi bo mogoče odleglo.’ | Naglas | je rekla: »Glava me je bolela. | A |
Dobro je vedeti, da znaš tudi tako,« je rekla | naglas. | Zdaj se že lahko malo oddahne. | A |
razumela. Niti se ne bojim sama kaj izreči | naglas, | ker se takoj hrupno zasmejijo, in naj bleknem | A |
je bil tako dobre volje, da bi se bil skoraj | naglas | zasmejal, ko je opazil, da ima možak v levem | A |
kaj je prijelo Tineta, da je dal radio tako | naglas? | Vrag vedi, kaj ga prime. | A |
izračunane razlike in natihoma koval maščevanje. | Naglas | in potrto je prepričeval ljudi o svoji veliki | A |
manjvrednosti se je ponovno vzbujalo v njem in | naglas | pritrjevalo besedam razumnega prijatelja.Z uporno | A |
je in je molil dolgo in vzdihovaje. Molil je | naglas, | dolga spodnja ustnica se je hitro in cmokaje | A |
moraš nagajati!“ se je natihem razsrdil Aleš, | naglas | pa je odgovoril: ”Kaj je planilo, Hana?Tvoja | A |
zablodil? Kam si me zapeljal?“ se je razsrdil | naglas | in se je okrenil, da bi ozmerjal nevernika ter | A |
objema. ”Kak otrok si!“ se je zasmejal študent | naglas. | ”Če ti tako ni prav, pa pojdiva dalje, roko v | A |
krščanskih ljudi na svetu!“ In je začel moliti | naglas | in tudi na prsa se je trkal z debelo pestjo | A |
”Molil bom, nič ne bom slišal!“ | Naglas | je začel moliti očenaš, težki molek mu je rožljal | A |
zdaj ne govori prav dobro slovensko; tako čuden | naglas | ima, kakor Tržačanke ...Ali se vam zdi to lepo | A |
je še na boljšem!“ je premišljeval František | naglas, | ko se je odeval s svojo suknjo.”On leži v senci | A |
Koga zadeva? Saj smo dobro odgovorili, | naglas | smo povedali ... kaj je treba tebi še posebej | A |
Hitro se je okrenil Jan in se je zasmejal | naglas. | ”Saj grem! | A |
blatni!“ je vzkliknila nevesta, zajokala je | naglas | in je pobegnila.Zvečer je stala s povešeno glavo | A |
pa je imel svoje bankovce. Zasmejal sem se | naglas | ... to je bila pravična kazen božja.“ Smejal | A |
odgovoril Martinec resno, fantje pa so se zasmejali | naglas. | ”Glejte ga, Martinca!“ | A |
bila zunaj pred pragom svetilka prižgana. Bolj | naglas | so govorila zaklenjena vrata, nego bi moglo | A |
v krčmi; sami ljudje, ki smo bili natihem in | naglas | prepričani, da so naše misli spomina vredne | A |
vrnila domov in če bi je sram ne bilo, bi bila | naglas | jokala od same žalosti.V veži ji je prišel nasproti | A |
oživele, stopile so iz okvirjev in so govorile | naglas. | Njih povesti so bile polne žalosti in hkrati | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |