naglas (301-400)

izbo, so oživele te gole stene in izpregovorile	naglas,	zgenile so se velike štirioglate lise; podobe	A
blaznost!“ . / . / stran 173 . / Takoj mu je	naglas	odgovorilo iz vseh kotov, od vseh strani:	A
najbrž tudi nič preveč pametno. Smejal se je	naglas,	ali vendar si sam ni utajil, da ga je bilo ob	A
iz dna bi se rad izpovedal, iz dna zaklical	naglas	vsem ljudem, da bi slišali na svoja ušesa in	A
povesiš oči, ker tudi tebe, najbolj še tebe,	naglas	govorečega, je sram ljubezni.Ali vsaka beseda	A
ki je bila zaspala ob mraku, govori v sanjah	naglas,	vesele in prešerne besede.Krčma je svetla; tam	A
globoka radost se mu je izlila v srce. In je rekel	naglas:	”Lepo se da živeti v dolini šentflorjanski,	A
Šviligoj, tako pametno in modro, da bi se dacar	naglas	smejal ter se tolkel po kolenih in da bi se	A
bi se jaz ob tej uri, ko moje srce ni veselo,	naglas	razjokal.Ker ste nedolžni in brez zlega, sem	A
toda ko jo je vprašal in pogledal, je zajokala	naglas.	”Zakaj me sodiš?	A
”Počivaj v miru!“	Naglas	je izpregovoril, toda nič vere ni bilo v tem	A
Tudi zdaj se je razsrdil kaplan in je zaklical	naglas,	tako da je odmevalo po cerkvi. ”Kaj? Matija	A
vzdignila obedve roki k obrazu in je zajokala	naglas.	Prebledel je tudi boter; roke, ki so držale	A
bil prišel namesto cerkovnika, se je zasmejal	naglas;	kaplan se je okrenil k njemu, sklonil se je	A
. / stran 138 . / Neznanec se je zasmejal	naglas.	”Zakaj pa tajite?	A
je roke, prijel se je za glavo in je zajokal	naglas.	”Ukradel si mi ime, vrni ga!“	A
nastežaj. Prepirala sta se z župnikom tako	naglas,	da se je vzbudil za hlevom pes in je lajal pol	A
naš narod? Vsi govoré po svoje, kolikor morejo	naglas,	on pa je nem in gluh, jeskrit pod krtino.Če	A
šele bodo. Govorili so hitro, skokoma, preveč	naglas,	mudilo se jim je v pogledu, v besedi in v kretnji	A
je razsrdil Marko. Krčmar pa se je zasmejal	naglas.	»Kdor ima denarja, naj stopi v mojo	A
gledal je srepo predse, kakor da bi sanjal	naglas.	Poslušali so in so se spogledali.	A
slovesa in brez žalosti in zaukaj, ko bo zajokala	naglas	tvoja mati!To je hrepenenje.	A
malo izprehodili?“ Nikolaj je razumel posebni	naglas	v Rekarjevih besedah. ”Ne... vozili bomo počasi	A
... Besedo ji recite, pa se bo zacmerila	naglas,	kakor otrok, ki je bil tepen ...Z Bogom!	A
streslo; in da me ni bilo sram, bi bila zajokala	naglas.	Pa zdaj je vse, vse, vse dobro!	A
široko odprtimi očmi, ona pa se je zasmejala	naglas	- kratek, vesel, nenadoma presekan smeh je bil	A
obrazu, po hladnih, trdih potezah, ki so pričale	naglas	o načelni,dostojni zlobi.Zmerom sem se plah	A
Pa zavpijte na pomoč! Vsaj	naglas	izpregovorite, da se hiša vzdrami!“ Župan	A
je bil krepak in rodoljuben, je izpregovoril	naglas,	vsem zbranim v lice. ”Kaj bi se spogledavali	A
ki bi se redil, in nikogar, ki bi se smejal	naglas.	Celo govorili so samo, kadar je bilo nujno potreba	A
se ni ganil, odgovarjal pa je češčenamarijam	naglas,	razločno in počasi. Gospodinja je klečala	A
Luka ni spal. Odgovarjal je kakor vselej,	naglas	in razločno; toda res se je bil z glavo in z	A
smejal se z mnogimi, razgovarjal se veselo in	naglas;	ali ”na drugem kraju“, v srca drugem kotu je	A
stran 244 . / Frajtar Arselin se je zasmejal	naglas.	”Da bi se nam bilo vsem na táko sorto ... blagor	A
ga klestili z gorjačami, pa se jim je smejal	naglas.	- Čemu se krohočeš, norec, kaj te prav nič ne	A
Rekla si, da so obnorele in smejala si se jim	naglas!	“ ”Smejali so se vsi, kolikor je modrijanov	A
tako milo in genljivo, da bi se bil grešnik	naglas	razjokal; toda v Biljkah ni bilo grešnikov.	A
nasmehnil. ”Ali sem vas ukanil?“ je rekel čisto	naglas,	ko je s fantovskim korakom stopal proti zakristiji	A
in mutci ogibali spovednice. Zadiral se je	naglas,	da je donelo po vsej cerkvi: ”Lažeš!Pri spovednici	A
srcu, da so moški poihtevali, ženske pa kar	naglas	jokale.Nato se je vsa dolga procesija napotila	A
denar!“ je jecljal. Šrangar se je zasmejal	naglas.	”Ali si mislil, da pojde kar tako?	A
čeljusti kakor krč in zobje so zašklepetali	naglas.	Nič več ni premišljeval; premislil in vedel	A
je treba!“ je izpregovoril sosed Luka skoro	naglas;	in njegov glas je bil ves drugi, čisto tuj,	A
bankovcev! . / . / stran 27 . / Saj je skoro	naglas	povedal, saj je skoro rekel: Glejte, ljudje	A
rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma	naglas	zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu	A
stran 167 . / ”Nesreča!“ je izpregovorila	naglas,	novemu človeku v lice; in v tistem trenotku	A
ki imam načela ... Da bi vsaj vzkriknila, vsaj	naglas	zajokala!... Za božič mi bo poslala smrekovo vejico	A
pogledal nanjo; prositi si ni upal, zavzdihnil je	naglas.	”Kaj še ne bo miru?“	A
je v srce, v misli. V drugi izbi je stric	naglas	zazehal, nato je zakašljal ter pljuskoma pljunil	A
so mu šklepetali zobje kakor v krčih, tako	naglas	in sunkoma, da si je tiščal usta z dlanjo.V	A
snel bučo, vrgel rjuho stran ter se mu zasmejal	naglas,	bi otrok ne verjel, da prikazen ni bila prikazen	A
nanjo z dolgim pogledom, ona pa se je zasmejala	naglas:	”Gospod, ali bi kosili z menoj?“	A
bilo to sovraštvo, slajše nego ljubezen ...“	Naglas	je rekel: ”Jaz ne premišljujem, kakšen da	A
po klancu mimo hiše, smejali so se, govorili	naglas,	kričali in se prerekali; kakor da bi brezbrižni	A
pijan delavec je omahoval po tlaku, prepiral a	naglas	s krčmarjem, ali prepeval refren dunajske kvante	A
neznan. Nič me ni bilo sram, da sem zajokal	naglas,	ko sem šel, ne vem kam.--	A
in brez temé ... nič!“ Nenadoma se je zasmejal	naglas.	”Nekaj pa mi je ostalo v spominu in se mi	A
daleč... Ampak zapisnik narediva tako, da bo kakor	naglas	govoril ... da ne bo tam samo gola mrtva črta	A
še, kako je - mislil. Zakaj obsojenci mislijo	naglas;	tiho slutnjo, ki bi jo radi skrili, razodenejo	A
usmiljena, je odprla nastežaj vsa okna, da so	naglas	zaklenketala.Sonce, ki je lilo in škropilo prej	A
preizkušenih, v trpljenju očiščenih, in zapeli so	naglas	veselo pesem o vstajenju in odrešenju.Na nobenih	A
Anzelj, mrtve zmerom!“ je rekel ter se zasmejal	naglas.	Ko je bil stopil na vrt, da bi se ohladil	A
ust, zato ker je ni človeške besede, ki bi jo	naglas	oznanila.”O mati ... o domovina!“	A
zaprli so okno. Tončka je ihtela, ali jokala ni	naglas.	»Moram pogledati... pojdem!	A
in težka; ni je izpregovorila ne sebi in ne	naglas,	ali ustnice so se premikale, molile so, srce	A
nocoj? In ko je izgovorila Ana v svojem srcu	naglas	tisto strašno in neizmerno žalostno misel, se	A
zakaj spet je bila izpregovorila v svojem srcu	naglas	tisto strašno in neizmerno žalostno misel.	A
upihnem luč ...“ . / . / stran 24 . / Gospa se je	naglas	zasmejala in ga je udarila z dlanjo po rami	A
Od same prešerne radosti se je Pavle zasmejal	naglas.	”Vse je tako svetlo pred nama, kakor da bi	A
”Čemu da si prišla?“ ”Poslušaj pa	naglas	se zasmej : zato sem šla služit, zato sem prišla	A
izgubil v razbojniško krčmo. Talijan se mu je	naglas	zasmejal in se ni več zmenil zanj. Preden	A
izpolnilo, Milena!“ Obstrmeli so, zasmejali so se	naglas.	Pogledali so vdrugič -- obstrmeli so, zasmejali	A
so vdrugič -- obstrmeli so, zasmejali so se	naglas.	Olga je sedla na zofo, stisnila je lica v dlani	A
srečal; morda le videl ni nikogar. Govoril je	naglas,	kakor pijanec, ki so ga bili pognali iz krčme	A
ne! Tudi mi nič ni bilo do tega, da bi kdo	naglas	pohvalil mojo pridnost; saj priden še maral	A
preklinjaje v štacuno ... Ko sem tekel domov, sem jokal	naglas.	Ni me bolelo, ko me je lasal, še čutil nisem	A
slovo in ne zameri nikar! - Zasmejala se je	naglas	in je šla po svojih potih.“ Sanjalo se mi	A
za šalo. Noč je bila temna, dež je pljuskal	naglas,	biriča sta štorkljala; lahko bi bil kar tiho	A
jadrno s ceste proti zidu in se je zasmejal	naglas.	Okoli obeh se je vrtil neprestano droben	A
odzgoraj ali odzdolaj, nekdo je govoril zelo	naglas	in se je smejal, bližalo se je, prišumelo je	A
da se je ves tresel in bi zakričal, zajokal	naglas	od prevelike sreče.Bog vedi, kdaj je bilo in	A
No, premlad si še!“ Dekle se je zasmejalo	naglas	z nelepim rezkim smehom in se je vrnilo v kuhinjo	A
”Prej se ne odpočijem, ne vstal bi več!“	Naglas	je mislil, da bi več ne vstal, tako neresnična	A
padel na koleno. ”Ej no, ej no!“ je govoril	naglas.	”Še padati mi je treba ... Poberi se, poberi, Peter	A
je čutil in bilo mu je, da bi pobegnil v noč,	naglas	zajokal sredi noči. ”Zbogom, Peter!“	A
razposajeno nasmehnil, skoro bi se bil zasmejal	naglas.	”Kako si me spoznal, in vendar nisi mislil	A
”Peter!“ Zdaj je zaklical skoro	naglas,	rezko in osorno. ”Bog se usmili mene grešnika	A
Če bi ga ugledala z balkona, bi se mu pač	naglas	zasmejala. ”Kakšen pa si prišel, Peter?“	A
hriba; biriča sta ležala v travi in sta smrčala	naglas;	osojniški je ležal na hrbtu, prisojniški na	A
Annegarnove svetovne zgodovine in brala uro in dve	naglas,	mukoma s svojimi šibkimi prsmi in vendar srečna	A
Sestra Pia je odvrnila tiho: »Umrl.« Nato je	naglas	zajokala. Sestri Anakleti pa se je lice upokojilo	A
prijetna.« »Prijetna,« je ponovila gospa mati	naglas	in vzdihnila. »Prijetna!	A
pero in prečrtala, kar je bila napisala. In	naglas	je ponovila: »Mercedes, moja sladka!« Za tem	A
razgrnil. Obličje mu je zagorelo v jezi; bral je	naglas	in se rogal: »Meum est propositum in taberna	A
prečitati mirno, je segel in bral pazljivo in	naglas,	posnemaje nosljajoči, tuji izraz v glasu svojega	A
je zazvonilo poldan. Diakon je počel moliti	naglas,	župnik je odgovarjal.Ko sta odmolila, je rekel	A
Župniku je zadrhtela roka. »Beri	naglas!	« je ukazal Foramiti in župnik je bral: »‒ da	A
pri diakonu v snežnici. Pa je menil trpko in	naglas:	»Veš, Mohor! Drago sem te plačal.« »Kako to	A
Tagliat,« je zgibal župnik rahlo z ustnicami.	Naglas	obdolžiti si še ni upal ... »Okruten si!«	A
Anže je bil tešč in slabe volje. Zato je klel	naglas	in brez strahu: »Hudič podkuri grofu za ta mraz	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani