naglas (401-500)

kar misli, tako živó, da mora sam pri sebi	naglas	povedati. »Štirje angeli, ki vetrove	A
nadležnejše... »Hujše in nadležnejše,« ponovi duhovni	naglas	z občutjem močne samozavesti, da mu skušnjava	A
hčerka mi umira!«’ Soseda, ki streže, zaihti	naglas,	a utihne mahoma in strmi v grozi in topi radovednosti	A
le s svetim oljem sem te mazilil.’ Nato pa	naglas,	kakor da je že prej govoril tako: »Zdaj	A
svoj položaj in se predal mislim, ki jih je	naglas	oblačil v samogovor. »Moj ljubi Tonin!« je dejal	A
krotil kašelj, stara, gluha ženica je molila	naglas.	Ob krstnem kamnu je slonel Vidučev Tone, stal	A
zastokal, da je še deklica zajokala od žalosti	naglas.	»O Jezus Marija!	A
šebreljsko planoto. »Ni vredno živeti,« je ponovil	naglas	in se čutil čudno svobodnega in močnega.»Menda	A
. / . / stran 401 . / Gospa Marjuta se je	naglas	zajokala.Mohor jo je pustil jokati.	A
O, je bolelo,« je rekla deklica in zajokala	naglas,	ko je pljunila kri.Brat jo je potolažil: »Vrzi	A
ga ni čul. Odkril se je bil in začel moliti	naglas.	»Kmet neumni,« je dejal tedaj oni mestni, »kaj	A
šiba božja človeku, če jih ima!« Pričel je	naglas	moliti in tako je odgnal svojo hčer po poti	A
zvani »polterabend«20, pred vsem dvorom	naglas	razjokala in da je stari kralj, Maksimilijan	A
vstopite, gospod Andrej!« Sama je odprla vrata ter	naglas	izpregovorila: »Fina!Gospod Andrej je prišel	A
dvakrat spregovoril in polagal je nanje poseben	naglas.	Ali brezuspešno, ker se v moji glavi ni hotelo	A
ki je potem umrlo za grlovko ‒ zajokalo je	naglas.	Vtem je zajokala tudi mati in postavila skledo	A
in za njo vse sestre. In vse je zopet jokalo	naglas.	mV Ameriko!l oglasi se tudi oče, min kdo bi	A
se je tiho nasmehnil Krištofovi pogubečnosti,	naglas	pa je rekel: »Budislav je le slišal tako, gotovega	A
daljšimi jermenčki. Srce ji je bílo skoraj kar	naglas,	kri vroče plala, voljna misel pa uhajala k Hotimiru	A
O, včasih je bilo drugače,« se je spominjal	naglas.	»Ljudje so se zbirali okoli samostana in so	A
naspal!« Opat se je ves čas premagoval, da se ni	naglas	zasmejal, tako ga je vse vkup zabavalo.Tudi	A
je nedelja in ne moremo iti,« je opat mislil	naglas.	»V ponedeljek bi pa lahko stopili do Višenjskih	A
je od veselja in sreče nasmejala skoraj kar	naglas	in jo stisnila k sebi: »Sama sem vaju spregledala	A
poljem jezdil do velike ceste in se vso pot kar	naglas	čudil umni obdelavi zemlje. Zemlja in on sta	A
možata in plečata kakor najhujši suličar!« se je	naglas	zasmejal.»Samo gorak sem ji, ker ni marala našega	A
»Res? Vam?« se je	naglas	čudil. »Ker zemljo ljubijo, vidiš,« je toplo	A
gledali in molčali, kmalu pa so se otajali in	naglas	čudili. »Tako dela novi plug,« jim je opat govoril	A
Trlepa, v veseli volji se je vso pot skoraj kar	naglas	menil sam s seboj. »Ves je lačen zemlje, vso	A
ki že ni vedel, kaj bi. Zofija je zaihtela	naglas	in stekla v grad. Tudi stari Ostrovrhar je šel	A
doma bi ga bil ubil!« si je Majnhalm mislil,	naglas	pa je rekel: »Zlebora pa si vendarle otel.Kaj	A
pokojni kakor cerkev, se je razjokal skoraj	naglas.	»Oče nebeški, še to sem moral učakati!	A
gledal sina. »Otrok moj,« je potlej zaihtel	naglas	in ga nenadno objel.»Obvaroval si grad in rešil	A
Zlatolasi je bilo nerodno. Oprezni se je	naglas	zasmejal: »Karpa sta pa kar pustila. Natrgal	A
na vse grlo kričala, vmes se pa tudi včasih	naglas	zasmejala. Da je bil vrišč še večji, so kričali	A
Groga, mi vsi te nismo poznali do zdaj ne, da si	naglas	po naše spregovoril.« Nande, ali kakor ga	A
Blaž se široko razkorači sredi izbe ter vpije	naglas:	»Hejo, Jera, vina gor!Pa ne tistega jesiha,	A
mahati. »Proč, hudiči pasjedlakasti,« kričal je	naglas,	»kdor mi blizu pride, trebuh mu preparam!Proč	A
to je skoro neverjetno!« Bil je tako čuden	naglas	v njegovem vzkliku, da se sodnik obrne ter vpraša	A
obraz in bridko zajokala. Besede njene in njih	naglas	‒ vse je bilo tako prepričevalno, da tudi komisarja	A
prinesla je vode, močila staro mater in molila	naglas.	In tudi oče, katerega že dolgo ni slišala moliti	A
niti Pavline ni ne Matilde. Poštni gospodar je	naglas	Leonu povedal, da nista utegnili priti v častito	A
malo »pametno« mesto ter se je na koncu branja	naglas	smejal ter vprašal: »Ali ni lepa pisma dobival	A
Ta misel kmetiča tako obide, da se začne tako	naglas	smejati, da ga je vsak gledal, kdor je mimo	A
govorila je sama med seboj, zdaj tiho, zdaj	naglas,	zdaj hitro, zdaj počasi.Pod pazduho je imela	A
Pa tako dobro je peljal.« Ančka je	naglas	zajokala, mamo pa je kar sunilo v srce, ker	A
zadnja opazka, iz katere je odmeval zaničljiv	naglas.	Notar je govoril sedaj o hipotezi, o končnem	A
vseh opazk pa je vsak lahko čutil porogljiv	naglas	‒ edini koncipist menda ne. Sredi pogovora je	A
Guvernanta, ki je edina čutila lahek porogljiv	naglas	v besedah Boletovih, zardela je malo, a vendar	A
zadnjih besedah njegovih pa je bil nekakov čuden	naglas,	tako da se je guvernanta nehote ozrla vanj.	A
se je ozrla nemirno vanj; porogljivi, pikri	naglas	v njegovih besedah jo je osupnil. »O, le govorite	A
dozdevalo, da so imele te besede malo porogljiv	naglas.	Pa ni odgovoril ničesar.	A
dal ugnati. »Imam ga ‒ imam!« zasmejal se je	naglas.	A v tem trenutku ga je Molek že držal za vrat	A
»Da se le ti nisi!« Nekov čuden	naglas	v teh besedah je povzročil, da se je Vrbanoj	A
sta onadva blizu. Pavel je to slutil in je	naglas	govoril o prelepih uspehih, katere ima in jih	A
usten, odkrito, brez pridržka, samo nekov piker	naglas	je zvenel iz zadnjih besed; sploh pa se v vsem	A
ste prijahali?« vpraša ona, ne zmenivša se za	naglas	njegovih besed. »Da!«	A
in plaho gledajoč ta prizor. »Kaj je?« vpije	naglas.	»Beži ‒ v vojake me love!	A
piko na i in j, in naj se s piko rajši označuje	naglas	pri vseh glasnikih.Spisal sem o tem primerno	A
naklonita katerokoli teh krasotic.« Plahtalič se	naglas	nasmeje in izreče prijazno hvalo za svarilo	A
glave. Čital in prečital sem svoj slavospev	naglas,	poudarno in oduševljeno; profesor Janežič je	A
Nato vodnik poklekne pred mizico in zmoli	naglas	kratko molitev za Mlekojedov večni mir in pokoj	A
Ponoči se ji je začelo blesti po glavi.	Naglas	je govorila, in sicer tako, da Skalarju, ki	A
se mu srce, solze ga posilijo, stari mož se	naglas	zajoka. Ta jok - saj bi bil risa omečil	A
obraz, začne strašno ihteti in nazadnje se zjoka	naglas.	Potok vročih solz, ki jih je dolgo zadrževala	A
célo okrožje, vmes prodajalci in prodajalke	naglas	ponujajo in priporočajo svoje blago ‒ vpitje	A
in se usedli k večerji, je zagodrnjal skoraj	naglas:	»Se pač vidi, da ste zarobljeni hribovci, ki	A
tlačanom, ki so se komaj premagali, da se niso	naglas	zasmejali. ‘Vice’ so se dobivale sem	A
Oskrbnikova dobrotljivost me je ganila, da sem zajokal	naglas.	Zdaj vidim, da je bila moja hvaležnost nekoliko	A
jo bomo vendar napravili, da bo začela tuliti	naglas.	To je premalo, da samo joka, moramo jo žgačkati	A
slovarju ni, in naj zabeležim na vse daljše besede	naglas,	ki je navaden na Kranjskem.To delo torej ni	A
presrčno, da se ji je vse čudilo. Zdihovala je kar	naglas	in poljubovala pridno cerkvena tla. Rozala je	A
otrok. Zabolelo jo je v srcu, da je vzdihnila	naglas	...Kaj dela tukaj pri Škrlatici?	A
kjer je žuborel tisti studenec, in je zavriskal	naglas,	ko se je ozrl po trati.Hej, tam kraj studenca	A
Šinil je z roko preko obraza in je izpregovoril	naglas:	»Mrtva je ... kaj mi pomaga jadikovanje, če je	A
je ponavljal v svojem veselju in je klical	naglas	za bežečimi otroki.A hipoma je utihnil in se	A
dolgo dolgo. Mojco so skelele noge in pričela je	naglas	tarnati in jadikovati.Bila je utrujena in ni	A
Rožle je videl samo še to. Zakričal je	naglas	in si je zakril obraz z rokami.Toda že v naslednjem	A
domislil vsega tega. Tako je bil vesel, da je	naglas	prepeval.Pozabil je, da ga je Pehta pošteno	A
dvignila in je pozorno poslušala. Kekec se je	naglas	zasmejal v svojem veselju.Skočil je k mizi in	A
je minila vsa bojazen in celo zasmejal se je	naglas.	‒ »O, kakšna zajčka sva!« je rekel in se je dvignil	A
nesreče. Še bolj je sklonila glavico in je	naglas	zajokala. Kekec je utihnil sredi pripovedovanja	A
Mojco, ki je sedela na pragu. Zavriskal je	naglas	in je naglo stopil v gozd.Vso pot je žvižgal	A
« In Kekec se je	naglas	zasmejal.Ustavil se je in se okrenil.	A
Kekcu se je storilo tako milo, da bi bil skoraj	naglas	zajokal.Kar obraz je zakril z rokami, da bi	A
Njegove oči so se spet svetile v temi in renčal je	naglas.	A tedaj se je prikazala Pehta in je stopila tik	A
po koči. »Teta Pehta, oj, teta Pehtara!« je	naglas	zaklical Kekec. Tedaj so se odprla vrata in	A
‒ In Kekec je pričel žvižgati in prepevati	naglas.	Prišla je Pehta iz kuhinje in se začudila.	A
. / stran 132 . / Toda sredi misli se je	naglas	zasmejal in se je ozrl na volka, ki je ležal	A
kosa najlepše pečenke. Ha, Kekec?« Kekec se je	naglas	zasmejal: »No, ne rečem, da bi ne bilo skoraj	A
Daj, povej, Kekec!« A Kekec se je	naglas	zasmejal.»Teta Pehta!« je odgovoril.	A
rokami. »Hej, Kekec, ta Kekec!« je izpregovoril	naglas.	»Kdo bi si mislil, oj, kdo bi si mislil?	A
Zagledal je Kekec paglavce pa se je zasmejal	naglas.	»O, glej jih, kako beže!« je rekel.	A
ji je zažarel od veselja in nasmejala se je	naglas.	Zaklicala je v vežo, na ves glas je zaklicala	A
oj, mati! Oj, Jerica; oj, Tinka!« je zaklical	naglas.	»Domov sem se povrnil, ker sem odslužil Koroščevim	A
Zvonilo je poldne. Bolcman se je odkril in	naglas	začel moliti.Žena in hčerka sta mu odgovarjali	A
če bi jo še enkrat poklical. Če je še tako	naglas	klical, uspeha ni bilo.Soba je ostala nema in	A
obračale oči proti nebu. Neka starejša ženska je	naglas	vpila: »Oh, ljubi svetniki, odvrnite od nas	A
Še bolj se je posušil. Ležal je na odeji in	naglas	diskutiral z načelnikom štaba Zdravkom o vojaški	A
Kristus, ki je bil pribit na križu, molil je	naglas,	molil je rožni venec: »Ki je za nas krvavi pot	A
hišo. Hčerka, ki je ležala poleg mene, se je	naglas	zasmejala, da so se pokazali kakor marmor beli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani