nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Buterna kane za Heleno in zanesljivo čuti v njenem hrbtu, kako se vse napovedujoče se neteke razveljavljajo, umikajo, izničujejo, in kar se tega zla ne razblini samo, prav zdaj sam glasno preklicuje in uroča.
Iznenada je razneslo to njegovo od stotih misli napeto bunkovje, dozorelo, prežeto in presanjano, v gubánicah prignano do godnosti, razpočilo se je in raztrosilo semena, v toku stavkov se je njihova slišnost ojačevala, dokler se neki stavek ni povsem osamosvojil in ga je naglas šepetnil v njena ušesa. Buterna stavka ni mogel jasneje določiti, ni vedel, kateri je bil zadnji odet v molk in kateri prvi glasno, slišno izrečen, ni vedel, kdaj in ob katerem vozlu v glavi se je uglasbil in se mu izmotal z jezika, postal glasno natrcavanje, okorno izrekanje ljubezni, kaj drugega prijaznost ni mogla biti, ki jo je izpovedoval v njene lase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani