mlinar (945)

‒ Še vaški je	mlinar	prinesel Za ženina darek s sebój! To stari je	A
prinesel Za ženina darek s sebój! To stari je	mlinar	Mohorko! Saj znan vam je málin njegóv V dolini	A
nerodno drží. Na desnem in levem ušesi Gluh	mlinar	je stari močnó, Na ves glas poklanja svoj darek	A
« Pred ženina dar svoj postavi, Obrne se	mlinar	in gré. Pogledajo v jerbašček svatje ‒: Živ	A
In najina vest te smrtno ne rani! Umrl je	mlinar	in njega hči ‒ ‒ pod zemljo spi ob očetovi strani	A
Zimska kmečka pesem 71 Vlahi 72 Kavtrna balada 73	Mlinar	in hudič 75 Vedomec 77 Želje 80 Prišel čas je	A
daljavi do belega dne. . / . / stran 75 . /	Mlinar	in hudič Ah, ta mlinar, ‒ še danes vanj vera	A
. / stran 75 . / Mlinar in hudič Ah, ta	mlinar,	‒ še danes vanj vera je preč ‒ kako on z vsem	A
Glej, Bogu sred višav pa bilo ni več prav, da	mlinar	za nos mu svet vodi, »Tja do mlinskih pristav	A
šepav,« in odšel je po mlinarja zlodi. No,	mlinar	vesel je pred pragom sedel, še trenil, zbledel	A
In vrag je odšel in vsak dan spet prišel, in	mlinar	igral je na citre, »Ah, jutri,« je del, in vrag	A
ko zali mladenič po vod′ odvesla. Takole je	mlinar	poprašal ženo: »Oj kje si obleko zmečkala tako	A
lase in obleko je zmedlo tako.« Zaklel se je	mlinar,	takole je djal: »Stezo bom popravil, bom vrbe	A
hojajaja ... Sončece sije, dežek nam gre, naš	mlinar	pa melje brez vsake vode. Hojaja, hojaja, hojajaja	A
igra, igra. Če mlinček pri miru bi stal, bi	mlinar	in kmet žaloval. In otrok bi jokal ter tožil	A
sem se solzil. . / . / stran 248 . / Oj, ta	mlinar	Oj, ta mlinar, oj, ta mlinar, ta mlinar pod	A
. / stran 248 . / Oj, ta mlinar Oj, ta	mlinar,	oj, ta mlinar, ta mlinar pod klancem, on ti	A
. / Oj, ta mlinar Oj, ta mlinar, oj, ta	mlinar,	ta mlinar pod klancem, on ti melje, on ti melje	A
ta mlinar Oj, ta mlinar, oj, ta mlinar, ta	mlinar	pod klancem, on ti melje, on ti melje, ti melje	A
klop, klip, klop. Tu v mlinu pa noč in dan	mlinar	bedi, saj z belo nas moko on vse preskrbi, klip	A
noge in sapa med griči in v grmu, melji moj	mlinar,	sem lačna in žejna te moke, te tvoje bele moke	A
prištorkljala dva možaka, naša soseda, prekupec in	mlinar.	V robidovju čepeč sem poslušal njun razgovor	A
ne boš več videl goldinarčkov,« je pristavil	mlinar.	»Kje naj jih vzame?«	A
kako si navihan!« je priznal s spoštovanjem	mlinar.	Ta pogovor je vplival name, kakor bi me kdo	A
pomeni več od vsega na svetu. Neko jutro je	mlinar	naprosil mladega kočijaža, naj odpelje v belo	A
vasi,« so zmajali služabniki. »Potem se je	mlinar	pač zmotil,« se je izgovoril kočijaž. »A saj	A
odložil prednje. »Meni pa se zdi, da se ni zmotil	mlinar,	ampak ti,« se je zasmejala Angelika.»Toda, saj	A
žita, ki so jih pridelovali na širnih poljih.	Mlinar	Martin je imel največji in najboljši mlin, vendar	A
Še najraje so pripeljali v mlin, ko je stari	mlinar	počival ali pa je šel kam po opravkih. Mlinarjeva	A
še skrivala, da se imata rada. Ko je stari	mlinar	izvedel za njuno ljubezen, je tako zarohnel	A
najčistejša mivka zasipal njegovo bolečino. Stari	mlinar	je potrpežljivo čakal, da si je sin vsaj na	A
poroki so se ljudje kmalu navadili, da sta mladi	mlinar	in mlinarica bolj čuden par in ju niso nikoli	A
pravkar predramil, ni mogel verjeti svojim očem.	Mlinar	in mlinarica sta si namreč že dolgo želela otroka	A
da nama je tega otroka poslal bog,« je padel	mlinar	na kolena in se od sreče razjokal. »Obljubim	A
kjer se je zmeraj kaj zrnja tudi raztreslo,	mlinar	pa je imel rad živali in jih ni odganjal.Deklica	A
otroške oči so zasijale v neizmerni radosti.	Mlinar	in mlinarica sta začutila, da se je zgodilo	A
kraljevič s svojim spremstvom prespi pri njih.	Mlinar	je to seveda rade volje dovolil, saj tako spoštovanega	A
in ljubša od vsega drugega nakita.« Tedaj je	mlinar,	ki je bil pošten in ponižen človek, stopil pred	A
bila natlačena kakor meh s proseno moko, če	mlinar	prevelike merice ne vzame.In župan sede gor	A
izbo kupček pepela na tleh. »Je li handžija in	mlinar	Pero doma?« je vprašal dečka. »Ni handžije in	A
košenino na glavi in je dejal: »Holaj, to je stari	mlinar!	Oni dan se ga je bil preveč nažehtal, naklestil	A
»cv«. Na pragu mlina da se je pojavil mladi	mlinar,	zdrav in krepak dečko.Ko je ugledal gospodo	A
očetom, da obvesti tudi oba brata Gašper.	Mlinar	mu je zapregel, da se je odpeljal v Lepo njivo	A
jaz jo potrebujem za svoj vrt, rabi pa jo tudi	mlinar	pod Gradiščem.« »Tako, tako?« se je	A
farani. ”Dolgo ste čakali!“ jim je očital stari	Mlinar.	”Tri dolga leta sem sam pil svoje vino.	A
Otrokom našim za dediščino!“ Še preden se je	Mlinar	ozrl, je bila izba prazna.Zaklenil je vrata	A
Kaj pa drugi? Ali je	Mlinar	že minister?“ Mlinar je bil najboljši učenec	A
Ali je Mlinar že minister?“	Mlinar	je bil najboljši učenec našega razreda; priden	A
je bilo. Ravno je mislil zadivjati, ko vstopi	mlinar	Matija. »Oče Brnad, poglej ga no, saj je res	A
potoku. Bilo je okoli devetih zvečer, ko je	mlinar	Ponkrác, kakih petintrideset let star mož, lino	A
razno šaro napolnjeni mlin. »Neža,« dejal je	mlinar	Ponkrác, ko se je usedel na panj svoji ženi	A
miru. Kaj praviš, kaj to pomeni?« dejal je	mlinar.	»Beži, beži!« zavrne ga žena, »saj si bil včasi	A
strahovito na vrata nabijati. »Kdo je?« vpraša	mlinar,	kar je najglasneje mogel. Zunaj sta se dva glasa	A
glasa odzivala in loputala ob vrata še bolj, ali	mlinar	ni razumel, kaj bi rada. »Francozje so!« dejal	A
sta začela mirno gristi skorjo za sredico.	Mlinar	in mlinarica sta se že tolažila, da ne bo nič	A
jezikih kokoš. Ko je torej vojak videl, da mu je	mlinar	golido namesto kokoši prinesel, mislil je, da	A
Seme ti semensko!« Rekši, pograbi mladi	mlinar	fanta za ušesa hitro ko blisk.Gospod je imel	A
dejal, da, ako mu dobro hoče, mora pustiti mladi	mlinar	dečka njemu.Janez je le odgovarjal, da fantinu	A
stali možje kupčevalci in gledalci. Mladi	mlinar	Janez pak je ležal doli pri potoku na travi	A
sme v tuje roke priti. »Stojte!« kričal je	mlinar,	»Jaz bom sam dva groša kje dobil, če ju imam	A
ste ljudje, pustite mi samo to golido!« prosi	mlinar.	»Pet grošev bom dal.«	A
Menili so, da se mu v glavi meša.	Mlinar	pak je stal osupnjen, potrt, menil je, da se	A
»Janez!« ogovori mlinarja.	Mlinar	kvišku pogleda. Srpo gleda tujca.	A
Bog te obvaruj!« Rekši, odide Pavlek naglo;	mlinar	je gledal za njim, gledal zdaj keblico v roki	A
nihče ni hotel ničesar dati. V mlinu ima največ,	mlinar	bo dal, moral bo dati.Tjakaj jo krene.	A
Tjakaj jo krene.	Mlinar	je bil bogat mož, žita je imel dosti, nekateremu	A
»S čim ga boš plačal, ki nimaš nič?« pravi	mlinar	z zaničljivim smehljajem. »Dajte mi kaj, da	A
božjo voljo, usmilite se!« »Ne morem,« odgovori	mlinar	in se proč obrne. »Če le hočete, lahko daste	A
nimam, pravim, sliši, če imaš ušesa,« vpije	mlinar.	»Vse sem razdal in popródal.	A
Da človek nima miru!« Tako rentači	mlinar	in gre v izbo.Abranek pak se žalosten obrne	A
Jan Plestenjak:	Mlinar	Bogataj Virtualna slovenska knjigarna BESeDA	A
počasi, lakota pretegnjena!« je zatulil žagar in	mlinar	Bogataj; Katra, že zgarana, pa ne še stara dekla	A
Boš, kvatrnica kvatrna, boš!« se je togotil	mlinar,	pograbil oklešček in ga zalučal proti njej.	A
je hrustala in sikala. Bogataj, že prileten	mlinar,	žagar in gruntar, je sédel na stolico in nekam	A
trava je po bregovih že venela, a mogočnjaški	mlinar	se za travo ni dosti menil.Bogatajev grunt je	A
izgovarjal, če je ta ali oni kmet pogodrnjal, da je	mlinar	morda malo pregloboko segel v vrečo.Ugovarjal	A
kaj? Že mesec dni mu nisem mlel,« je pomislil	mlinar	in kar nekam iz navade zakašljal.Prijetna misel	A
jaz, ker sem vajen, ampak ti!« se je slinil	mlinar,	ker je vedel, da je Bajželj podedoval zadolženo	A
bilo treba izplačevati žlahte,« je napeljeval	mlinar,	točil in kar razlival svojo prijaznost, da se	A
potreben v teh trdih časih,« mu je pomežiknil	mlinar,	Bajželj pa ni vedel, kaj bi dejal. »Torej petnajst	A
»Tako, sedaj pa podpiši!«	Mlinar	se je dvignil kot sodnik, ko mora razglasiti	A
Bajželj ni vedel, kaj mu Bogataj bere, kajti	mlinar	je svoje besede tako čudno zlogoval, da so kar	A
pritegnil še ljubljanske.« . / . / stran 26 . /	Mlinar	se je razvnel; če bi bil tedaj Bajželj videl	A
poslušaj, drugih se ogiblji, hinavcev!« se je medil	mlinar	in glas mu je postal mehak in sladak. Bajželj	A
kmalu eden za drugim. Eden je bil stolar, drugi	mlinar,	oba mlada, oba čedna in tudi toliko premožna	A
tovariša na cesto. Veliko bolj je dopadel Marički	mlinar.	Slovenec pravi: »Moži se v mlin, moži se v krčmo	A
dekleta se v revnih bajtah ne morejo omehkužiti.	Mlinar	k Marički ni prikorakal, ampak priskakljal,	A
pravi, da prida njemu rad junca, če ga hoče. ‒	Mlinar	zavpije: »Ni mi mar za žival, ženim se pri Kušljanovi	A
Kušljanova je moja sestrična, jaz sem Jeričkova.«	Mlinar	pogleda debelo: »Kaj hudiča!Po takem sem zgrešil	A
v brezumno zalivanje, v divje pijančevanje.	Mlinar	pade pod mizo, morajo ga odnesti spat.Od samega	A
Marička celo noč zaspati. Zbudivši se, odrine	mlinar	že ob štirih zjutraj, prav natihoma, da ne bi	A
‒Ha, ha, se smeje kmet, to si pa ti tisti	mlinar,	kogar mlin mleti noče, kadar je kaj moče, kadar	A
je kaj moče, kadar je pa suša, pa posluša.	Mlinar,	dolg, suh, kocinast in škrbav, pravi, da je	A
ali pa bolezni k svinjam! ‒Če bi bil vedel,	mlinar,	da bom tako mevžo dobil za tovariša, pa bi bil	A
ona se ponoči vsega boji, samo moža ne. Pij	mlinar,	ná, natočil sem že. Mlinar pije in pije in ko	A
Pij mlinar, ná, natočil sem že.	Mlinar	pije in pije in ko postavi posodo na mizo, oblizne	A
babji gobec, pa še baba nisi. ‒No, no, mrmra	mlinar,	kaj me pa nabadaš? ‒Povej mi kaj, kar bo zame	A
Pij, ná, pa obrni jezik po človeško.	Mlinar	pije, kakor vidi kmeta, postavi posodo na mizo	A
zahrči, mrda zaničljivo z ustnicami in reče: ‒	Mlinar,	od tebe pa ne pričakujem prave.Če pa kaj velja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani