Komaj je Ivana shodila in je napravila prve korake po dvorišču, so k njej prileteli golobi. Radi so se namreč zadrževali pri mlinu, kjer se je zmeraj kaj zrnja tudi raztreslo, mlinar pa je imel rad živali in jih ni odganjal. Deklica je pobožala belo golobico, ki se začuda sploh ni splašila in njene otroške oči so zasijale v neizmerni radosti.