Bog te obvaruj!« Rekši, odide Pavlek naglo; mlinar je gledal za njim, gledal zdaj keblico v roki in denar v nji, zdaj ljudi okrog. Ne ‒ to niso bile sanje, to je bila resnica, saj so dolžniki od vseh strani prihajali, mlinarju srečo voščili in so bili vse drugi ljudje.