Vsakemu je tudi rad rekel, da mu prinaša srečo in mu pomeni več od vsega na svetu. Neko jutro je mlinar naprosil mladega kočijaža, naj odpelje v belo vilo na koncu ulice vrečo najboljše pšenične moke. Usoda pa je hotela, da je bila Angelika takrat že na vrtu, kjer so ji služabniki ravno postregli zajtrk.