Ali se je domislil pri ti besedi, kako neusmiljeno je nekdaj z nekim človekom ravnal; ali mu je na mar prišlo, da je bil njegov oče ravno s to posodo ubit, da mu je torej svet spomin, ki ne sme v tuje roke priti. »Stojte!« kričal je mlinar, »Jaz bom sam dva groša kje dobil, če ju imam vbogajme sprositi, pustite mi golido.« »Štiri groše!« oglasi se neki glas, in ko se ljudje po njem ozró, zagledajo mladega gospoda, ki je bil ravno prišel.