»Le kaj se mu bo poznalo, če odščipnem še eno merico!« je momljal, kadar je zavezoval polne vreče in mehove moke ter jih odlagal na poseben prostor. »Nič ne vem, nekam slabo se je namlelo,« se je izgovarjal, če je ta ali oni kmet pogodrnjal, da je mlinar morda malo pregloboko segel v vrečo. Ugovarjal mu ni nihče, le zdaj pa zdaj mu je kdo mimoglede zabrusil: »Vraga, čudna letina!«