marija (10.438)

poznaš kljúčarico na tistem gradu, imenovano	Marija	Smrekarica? MATIČEK V treh letih sem tolikanj	A
podpisani, spoznam, da mi je moja ljubezniva deklica	Marija	Smrekarica, kljúčarica na Gobovem gradu, dvesto	A
veliki nevarnosti znajdeš. MICKA Ježuš,	Marija!	V kaj za eni nevarnosti?	A
svetnike zasmehujejo, trdijo, da ne oni, ne devica	Marija	ne morejo pomagati Bogu (posmehljivo), da se	A
hudičevih, lutrovskih bukev, v katerih se sramotijo	Marija	in vsi naši stari svetniki. 13.	A
skupaj s svojimi tovariši pridiguje, da je devica	Marija	ena kurba bila. Trubar steče k vratom	A
TRUBAR: ... konjem? Kaj bom s tovornim konjem ...	Marija	(proti starejši ženski, ki je še zmeraj pri	A
ženski, ki je še zmeraj pri vratih), no, povej,	Marija,	kaj bom s tovornim konjem? Ženska se vsa	A
hišo, ki jo imam v Ljubljani, kaj naj naložim,	Marija?	MARIJA: Jaz vem, gospod, kaj boste naložili	A
imam v Ljubljani, kaj naj naložim, Marija?	MARIJA:	Jaz vem, gospod, kaj boste naložili. TRUBAR	A
gospod, kaj boste naložili. TRUBAR: Ti veš,	Marija,	no, pa povej tistemu gospodu pri vratih, kaj	A
tistemu gospodu pri vratih, kaj bom naložil.	MARIJA:	Knjige boste naložili, gospod. TRUBAR:	A
naložili, gospod. TRUBAR: Knjige bom naložil,	Marija.	Si slišal, Cvekelj, kaj bom s tovornim ...	A
. / . / stran 49 . / TRUBAR: No, dajmo,	Marija,	Trubar mora spet iti. MARIJA: Gospod, ali	A
No, dajmo, Marija, Trubar mora spet iti.	MARIJA:	Gospod, ali vam bodo kaj hudega storili?	A
(Trčenje v vrata.) O,	marija!	Nadaljnje tapkanje, potem stikalo; dvignjeni	A
nesel ti sam brzojavko na pošto, ko je umrla	Marija;	če si jo bil sam sestavil, tedaj se je izkazala	A
oknu. Časih na véčer, praviš, da je sedela	Marija	tam nad vodo, na óni skali.Kaj je takrat mislila	A
Bog, kako je bled njen obraz; odpri svoje oči,	Marija;	glej, jaz sem prišel k tebi; moja duša je izgubljena	A
oglasilo tam v globočini, iz vode. Zaklical je ”	Marija“	tako čudovito, strašno, da me je zazeblo v kri	A
božjo pot pojdeš, Popeljem se sáma s tebój;	Marija	gotovo te zvrači, Če tamkaj poklekneš pred njój	A
Kraj tihe vasi Marijo zvoni.	Marija	molči, v mojem srcu žgoli: Fuj, fuj, cicifuj	A
Šmarijem. Tam pred nebá nevesto sem padel: »O	Marija!	Zdihujoči, trpeči duši daj, o daj pomoči!«	A
razloček! O, vas ljubi pač na Brezji milostna	Marija,	a sovraži ta, ki v prahu se pred vami zvija	A
vzemi črni! Tebe ljubi pač na Brezji milostna	Marija,	a sovraži ta, ki v prahu se pred tabo zvija	A
srcá skoz grob pognala z napisom zlatih črk: “	Marija	ave!” Od zóra, de se nagne dan k večeri, glasí	A
MILOSTNO OZR� SE NAME Milostno ozrí se name o	Marija	iz nebá; vročo prošnjo ti pošiljam iz	A
prosil nikdar še tako gorkó ... A ne záse, o	Marija,	prosim te - za njó, za njó ... Meni	A
dnij, mojo radost, mojo srečo daj ji, o	Marija	tí. V srečnih dneh in dneh otožnih ti	A
voza vasi in sela spomin jo oživi. Zdravstvuj,	Marija!	Draga varna ljubezen mi in pot in draga mraz	A
sneg skrije jo z nočjo. . / . / stran 83 . /	Marija,	vere v zdravje, vase in s srcem v gneči zmot	A
setve zorele, in gaji in logi ‒ molče zelenijo,	Marija,	že ni več device vesele. Po dragah glasneje	A
najkrasnejša, kar imela jih je vas, skoro lepša ko	Marija,	ki z oltarja zre na nas. Ah, bila je kakor ptica	A
vidim njeno delo ‒ gibljiv svet. Za kamne je	Marija,	za slikarje Venera, zame Soča. Gluhec Po licih	A
smrečja tamnega bliščí Zvonik s cerkvico belo;	Marija	milost tam deli Med romarjev kardelo V oltarji	A
naprej, Ne gane ga ostroga, Pribita mu je noga.	Marija	‒ kdo se stavi v bran!‒	A
njim nevérniki vsi vprek. Oteti so kristjani,	Marija	svoje brani. Še dandanašnja priča vam To zgodbo	A
	Marija	Jelen Brenčič: Vzdih cvetne dobrave / Spev tihe	A
	Marija	Jelen-Brenčič: Vrisk jasne planine / Spev tihe	A
zelen bršljan ga ovija v njem je prelepa lurška	Marija	našo vasico zlega varuje. In za kapelo rastejo	A
znoja nam čela rosé. . /\ .. stran 42 . \/ Ave	Marija!	se zvon oglasi. V mehko zasanjanost kresne noči	A
otožna in malo bolj grenak je nasmeh Oprosti	Marija	ker se ti zdim podobna Tudi plevel mora biti	A
pot na Poljane, kjer je bila nizka hišica tik	Marija	nišča takrat v rabi kot kužna bolnica, jaz pa	A
ki izhaja iz latinskega imena Maria in Solio (	Marija	na prestolu).21 Češčenje Marije na prestolu	A
iz zgodovinskih virov kot „Maria in Solio” (	Marija	na prestolu), je ohranila vsa stoletja dostojanstvo	A
pred njimi. In v njem je bila njena mama, nunca	Marija.	Ja, prav mislila je nanjo.	A
prav mislila je nanjo. In kakor da jo je nunca	Marija	poklicala iz avtomobila tam spredaj.O, da bi	A
bo prifrčal mimo * Marie, c′est ravissant -	Marija,	kako je čudovito! ** Oui Da *** Tu ne trouves	A
Naj jim damo kruha? V sitosti ni odrešenja,	Marija.	Naj jim damo bič, da se bodo branili?	A
pa pusti v človeku veliko vprašanj. Tu so ‘	Marija,	duša voditeljica, Jelka, sestra vseh bednih	A
zastrmela skozi okno. Zadnji dve leti je stara	Marija	Lukša živela samo od pisem.Mož ji je bil v vojski	A
O, dobro! Ona,	Marija,	prav dobro ve, kakšno je to tisto dobro.Tudi	A
žvižga čez Kras. V svoji mladosti je bila	Marija	Lukša večkrat v Trstu.Zdel se ji je vesel, živ	A
lahko zjokal vanjo. ----- Noč je	Marija	Lukša prebila v nekakem polsnu. Albin, Vladimir	A
PRAZNA PTIČNICA »Češčena	Marija,	milosti polna, Gospod je s teboj - - ki si za	A
se je obrnil k hlapcu. »Sem, - - sveta	Marija	- - - «je odgovoril hlapec.	A
je odgovoril hlapec. »Češčena	Marija	- - - ki si za nas krvavi pot potil - - jutri	A
cesto in se začela dreti na vse grlo: »O sveta	Marija,	o prečista Devica, Matic me ga je me ...«	A
- Mati? -	Marija.	- Poklic?	A
kurbin Primož nega tovariši pridiguje, de divica	Marija	je ena kurba bila«, na drugem pa je Štajerska	A
njegovega glasu. »Ana Jelenko izpove, da je	Marija	Drajnar iztaknila v Gorjanskem Kristusu na križu	A
nevidna. Ana Jelenko nadalje izpove, da je	Marija	Drajnar napravila posebno jed, ki jo je pripravila	A
Ana Jelenko je bila priča tudi takrat, ko je	Marija	Drajnar naredila jed iz kuščarjev, slepičev	A
dehnili vanje, nastala je nevihta. Ana Jelenko in	Marija	Drajnar nista krivi samo za škodo, ki sta jo	A
Češko in v Šlezijo, zmagali bodo nad Prusi,	Marija	Terezija, vivat! Iz njega ni več govoril samo	A
habsburško lotarinška hiša, njena presvetla cesarica	Marija	Terezija, vivat!In v gostilni Kolovrat je odmevalo	A
naj Nežina duša Agnes prosi Devico Marijo, naj	Marija	prosi svojega sina naj Sin reče Najvišjemu Očetu	A
govoril, a ona ga je dobro slišala: Naša cesarica	Marija	Terezija je zoper nečastno, nedostojno, nespodobno	A
jo zdaj znova slišal: . / . / stran 75 . /	Marija	z Ogerskega gre, / z njo gre žalostno srce.	A
/	Marija	pride do morja, / prav lepo prosi brodarja:	A
voz in splašeni konji, človek pada pod kopita,	Marija	ga je rešila; podoba bolnika v postelji, tudi	A
si ga je odrezala deklica v zaobljubo, samo	Marija	Devica Nebeška ve, kakšno; na steni cerkve je	A
bili vklenjeni kristjani v turškem suženjstvu.	Marija	ve, vse skrivnosti pozna, vsakogar, ki se s	A
moč, / Marijo kliče na pomoč: / Pomagaj nam	Marija	ti, / Marija sedem žalosti. Peli so brez	A
Marijo kliče na pomoč: / Pomagaj nam Marija ti, /	Marija	sedem žalosti. Peli so brez odnehanja	A
ženska je začela peti pesem o Mariji in brodniku,	Marija,	nebeška mati jih bo spravilačez to vodo, kakor	A
ni upala vprašati očeta, zdaj je sama takšna	Marija	z Brnice, hoteli bojo vedeti, kaj je gospod	A
varuje pred Turki, v temni in vlažni soseski je	Marija	robarska, zgoraj je Devica Marija na Kureščku	A
soseski je Marija robarska, zgoraj je Devica	Marija	na Kureščku, vanjo je hodil Simon Lovrenc, od	A
voz in na njem najvišja obiskovalka, Devica	Marija	na sliki, ki jo prinašata v dar pueblu Santa	A
rekel, Katarina. . / . / stran 311 . / 31	Marija	Terezija - vivat! je grmelo pod okni samostanskega	A
prihajalo vpitje že zdaj zmagovite vojske, vivat,	Marija	Terezija, vivat. In poslušala je tisto uro	A
strašno tepena, mnogo je mrtvih in cesarica	Marija	Terezija neutolažljivo joka v blazine.Njena	A
kjer je čakala na napad pruska vojska. Vivat	Marija	Terezija, je klical njegov neslišni glas in	A
Če nima premoženja, poskrbi zanj cesarica	Marija	Terezija, dobrotna je do svojih vojakov, stotnik	A
za rumene tolarje, za bele zeksarje. Takšna	Marija	mu je bila všeč, zdelo se mu je, da jo razume	A
Windischa, regiment bo vzkliknil “vivat” in tudi	Marija	Terezija bo spregovorila s teboj stavek ali	A
razkazovanju svetih tkanin, plenic, v katere je	Marija	zavila Jezuščkovo telo.S seboj so imeli tudi	A
svojim telesom? Da, to hoče reči, ali si ni tudi	Marija	Egiptovska plačevala poti v Sveto deželo tako	A
naj si ukrade blagoslov Treh modrih? Če je	Marija	Egiptovska dala svoje telo, da je lahko prišla	A
starikavi glas spet rekel, pojdi domov, pojdi domov,	Marija.	Nemara sploh ni ničesar rekel, ko je brez besed	A
Dne 15. januvarija je žalosten konec vzela	Marija	Mutalen, katero so ljudje imeli za »kraljico	A
podobnega. Samozavest pa me zapušča, pravi,	Marija	je skoraj zagotovo že tam.Marija pride na delovno	A
zapušča, pravi, Marija je skoraj zagotovo že tam.	Marija	pride na delovno mesto vsak dan nekoliko prej	A
napravi to in pri tem tako čudno pogleda, se gdč.	Marija	spogleda s prijateljico ali s kom drugim v pisarni	A
ni pravo delo, marveč pisarniško delo. Gdč.	Marija	tipka in nepremično gleda predse ali na papir	A
izgubljeno bleščijo, da se gospodu Houžvički gdč.	Marija	včasih prav zasmili, posebno takrat, kadar se	A
tisto, kar nas drži pokonci, doda modro gdč.	Marija,	gospod Houžvička pa nič ne odgovori, kajti spominja	A
kakor pa gospa Rahman Edita ali strojepiska gdč.	Marija.	Ko neha klepetati, sede na stol poleg postelje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani