nova beseda iz Slovenije
LENČKA Saj že pije. | Malokdaj | se vrne trezen s teh kupčij. TONA Ti pa tudi | A |
je doletela nesreča, kakršni se taki ljudjé | malokdaj | izognejo. Kadar se naužije življenja, udari | A |
MLAKAR séde: Gotovo ne. Še | malokdaj | mi je bilo takó prijetno pri srcu. Takega življenja | A |
se ”godbe glas srebrni,“ zató ker dobé godci | malokdaj | zlatá za svojo godbo. ”Godbe glas srebrni | A |
oddaljenem gnezdu skoro celo leto sami biti, | malokdaj | se kak boljši človek oglasi.A še tačas ti ni | A |
Pečarica. No, no veš, | malokdaj | gre po volji.Delavski kruh je pičel in trd. | A |
tih in pokoren. Amerika je kakor loterija, | malokdaj | in malokdo zadene terno. Zima. | A |
imeli pri gospodinji hrano. Žal, da jim je | malokdaj | kaj ostalo.Spominjam se, da sem o prostih dnevih | A |
„Ah, da, moji ljubi otroci." Andreicich se | malokdaj | vsede.Prestopa se z noge na nogo, kakor kokoš | A |
In že so loputala vrata kočije. Brat je bil | malokdaj | na pristavi, živel je v Trstu, ampak pred njim | A |
človeka so si zapomnili, takšnega romarja se | malokdaj | sreča, čeprav je skozi njihove kraje od spodaj | A |
gospod je pa študiral nekje daleč in je prišel | malokdaj | domov.Kadar je bil pa doma, je hodil okrog ves | A |
Štefanu. . / . / stran 157 . / Ljudje, ki | malokdaj | vina pokusijo, se hitro omamijo, kadar ga pijejo | A |
če je sedel sam v krčmi, zlasti ker je imel | malokdaj | kaj denarja pri sebi.Zato pa si je štel v dolžnost | A |
bil doma, vedno pri delu; še h Gašperju je šel | malokdaj, | ker je prišel navadno Gašper k njemu. »Preden | A |
Gospodje s sodnije hodijo vsak svojo pot; | malokdaj | vidite dva skupaj.Davkarija pa nastopa skupno | A |
bilo dobre pol ure hodá, torej so gozdarjevi le | malokdaj | prišli med ljudi, posebno Juriju je bil videti | A |
redkokdaj doma in če se je tudi držal doma, bil je | malokdaj | trezen in poleg je imel še to napako, da je | A |
kaplarjev in narednikov. Višji častniki so le | malokdaj | pogledali na vežbališče.Bolj so se zanimali | A |
je dolga, suha, kljukonósa žena. Če se je res | malokdaj | v sejah oglašala, imamo verjetne svedoke, da | A |
star prigovor: ‘ Kdor si obilo prebira, tak si | malokdaj | prebere.’« Naglo se potem oglasi tudi | A |
bilo takrat, ko je stric jemal teto ‒« »Pa le | malokdaj | sem zgovorna, žalibog,« ga je prekinila starka | A |
Težaven je vaš posel, vem ‒« »Žal, da mi je le | malokdaj | mogoče zatisniti pravici eno oko, kar storim | A |
razvedri samskega človeka. Pred polnočjo je prišel | malokdaj | domov.Kadar se je bil pri nevesti dobro zabaval | A |
očmi, ki vsega niso več hotele videti, našla le | malokdaj. | Prikazoval se mi je ponoči, v spanju, kot nujna | A |
temveč iz globine njenih žarnih oči: »Tako | malokdaj | se vidiva ... « Resnik je začutil, da | A |
in si krpal hlače. Vznemirjen je bil, kakor | malokdaj | v svojem življenju.Zdaj pa zdaj mu je zastala | A |
odgrnila črni zastor. Noč je bila tako temna kakor | malokdaj, | ne zvezd ni bilo, ne meseca.Če so se razmeknili | A |
je šel še tisti dan in ni ga bilo dolgo let. | Malokdaj | sem se spomnil nanj, ali kadar se je to zgodilo | A |
mrtvašnice. Zmerom bolj tiho je bilo v dolini; le še | malokdaj | se je oglasilo ponoči ukanje na klancu -- kakor | A |
na klancu -- kakor samoten klic sove; le še | malokdaj | se je glasilo ob nedeljah petje iz krčem, neprijazno | A |
je prosil kruha. Spomini niso zmerom enaki, | malokdaj | se ponavljajo. Najgrenkejši so tisti, ki priromajo | A |
kakor se razodeva, je potrkal. Zmotil se je | malokdaj. | Ponavadi so ga pozdravile zaupljive oči, zvezde | A |
vrtu. Pod košatimi kostanji je bil mrak, le | malokdaj | je pomežiknilo jesensko sonce izza vejevja. | A |
posebej ustvari po svoje njen prvotni obraz; | malokdaj | se ozrem nanjo, pa vendar vem, da bi brez nje | A |
Bog. Kdor gre za takim ščinkovcem, se povrne | malokdaj; | in če se povrne, se skrije v hlev ter obrne | A |
svoje tovariše, tako bistro jih je videl kakor | malokdaj | poprej.Zdelo se mu je, da imajo brušene zobe | A |
»Kdor jih najde, njegovi so!« Srečal je | malokdaj | človeka, in kadar mu je prišel kdo naproti, | A |
gosposko kakor ono sonce tam zunaj, ki se zasmeje | malokdaj; | , to malo belo sončece je bilo kratkočasno, kakor | A |
preširok, oči so ležale globoko in so se smejale | malokdaj. | Govorila ni veliko, njen glas je bil globok | A |
polna zlih misli in zlih besed. Oče je bil | malokdaj | doma, ali kadar je prišel, je bil njegov obraz | A |
sobi in se niso zmenile zanjo, tudi govorile so | malokdaj | o nji, zato ker se je niso ne bale in je tudi | A |
bogvekjé, pred davnim časom. Srečal sem jo | malokdaj; | časih, kadar sem prišel pozno domov, sem videl | A |
vzdignil iz postelje in je stopil do okna. Le | malokdaj | se je še zaiskrilo iz pogorišča.Krčmar je razločil | A |
dolival mu je žganja in se je molčé smehljal; | malokdaj | sem se ozrl nanj, ali čutil sem na licih njegov | A |
ali bilo je tiho, tudi drevje je molčalo; le | malokdaj | je zaplaval veter preko globeli in še takrat | A |
Hanca postarala. Obraz je bil bolj dolg in ozek, | malokdaj | so zardela lica.V očeh, na ustnicah je bil zrel | A |
rokah neokretno pestoval časopis, da je bil | malokdaj | gost v kavarni in da ga je bilo pahnilo v ta | A |
zaklenjene; za okni, za durmi pa pleše življenje; le | malokdaj | se po nerodnosti odgrne zastor, da plane svetel | A |
ulico ter ugasne plah v tej neprijazni megli; le | malokdaj | zaškripljejo duri ter zalučijo na cesto perišče | A |
... Njena mati naju ni motila; prišla je | malokdaj | pred pozno nočjo, pogledala je z zaspanimi očmi | A |
vsi dobri sklepi mi polnijo dušo, katere mi pa | malokdaj | izpolni v poznejših dneh lahkomiselna glava | A |
poljubim. Že je tvoj obraz bled in prozoren, in le | malokdaj | se zasveti pod to mehko kožo kaplja krvi; že | A |
je prišel k njemu sošolec, kar se je drugače | malokdaj | zgodilo.Prosil ga je, da naj mu za eno samo | A |
skupno samo ene hlače. Mož se je prikazal le | malokdaj; | imel ni stalne službe, četudi se je pehàl za | A |
kakor njena mati. Njen fini obraz se je smejal | malokdaj, | a takrat je samo zatrepetalo in se zalesketalo | A |
okrogli prsti so se leno poigravali. Govorila je | malokdaj | in še takrat le nakratko in razmišljeno, kakor | A |
presenetila, in med drugim delom maše se je ozrl Kačur | malokdaj | na dekleta z rdečo židano ruto; toda videl jo | A |
blato in sama temà!“ ”Ni tako pusto; ampak | malokdaj | pride gosposki človek in jaz govorim rada z | A |
ali gorjača! Mnogokdaj sem bil žejen in lačen, | malokdaj | napojen in nasičen.Kaj tisto - eno sonce sije | A |
nespametnejše in brezkoristnejše. In otrok se moti | malokdaj, | večkrat se motiš ti, starec, ki si že pohujšan | A |
veličastno je tó! Tako veren in pobožen sem bil | malokdaj, | kakor v teh trenotkih.Vrtelo se mi je v glavi | A |
stisnjene, izpod njih so štrlele trde čeljusti; | malokdaj | se je drug ozrl na drugega in še takrat je bil | A |
ni o svojem sinu z nikomer, kakor je sploh le | malokdaj | videl kakšnega človeka ...Nekdaj samo, ko je sedel | A |
materin obraz; in ta obraz je bil bled in bolan, | malokdaj | vesel, še v veselju plah.Obšla ga je groza ob | A |
vesti zaslužene mere spoštovanja in sreče. In le | malokdaj, | komaj še ob močnem vinu mu pride na misel, da | A |
odprl duri, da bi se pomenila o tem in onem?“ | Malokdaj | se je čudil Šobar, ampak v tistem trenotku se | A |
Šobar, ampak v tistem trenotku se je čudil; | malokdaj | je jecljal, ampak takrat je jecljal. ”Kaj | A |
ves strah in lagal je tako na debelo kakor še | malokdaj | v življenju. ”Sredi izbe je visel, na zlatem | A |
slabo, kakor je pač sijalo sonce. O, Marko, in | malokdaj | mi je sijalo!Videl sem premnogo dežela, spoznal | A |
v navadnem življenju pust in dolgočasen, le | malokdaj | se razgreje; takrat pa ga spet zavije znana | A |
se je brigal samo za svoje obširno posestvo; | malokdaj | je prišel v družbo in tudi obedoval je najrajši | A |
besedo. Bele hiše gledajo izza vrtov in molčé; le | malokdaj | zazeha pes na pragu, s tenkim, zaspano pojočim | A |
premalo glasan, tudi ne plešem rad in smejem se | malokdaj | ...“ Videl sem, da se je tresla od bridkosti | A |
Vesel je bil, da je mogel govoriti z mano; | malokdaj | je prišel kdo k njim in tako je zmerom molčal | A |
žalostni, zategnjeni vzdihi. Dela se je pritaknil | malokdaj; | opravljal ga je večidel sam praktikant, kajti | A |
dolgčas mi ni bilo. Dnevi so bili topli kakor | malokdaj | v poznem oktobru: moja postelja je stala blizu | A |
Živela sva kakor poltuja človeka; govorila | malokdaj | kakšno prijaznejšo ali veselo besedo. Tiste | A |
Praznike pa smo imeli tisto leto takó lepe, kakor | malokdaj | prej. V Najjasnejše so mi ostali pred | A |
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - Le | malokdaj | se vzbudí to upanje; zató umirajo bogovi takó | A |
brani, da bi gledal svobodno in po svoji volji. | Malokdaj | je mislil na Ano; poslovil se je v srcu že davno | A |
glavo ob dlan in se je zamislil. ”Glej, Pavle, | malokdaj | sem se spomnil na tisto svojo staro domovino | A |
nebo. Sivi oblaki so tiho bežali preko nebá, le | malokdaj | se je zasvetila zvezda; hladen veter je pihal | A |
listkih?« »Da naši dušni pastirji grešé, dasi | malokdaj, | o tem ni dvojbe.Zato zahajajo k izpovedi in | A |
čop širokih in močnih brk, kakor jih imajo le | malokdaj | mladeniči v tej dobi.Bil je vreden potomec grofa | A |
po kostanjevih gozdih in, če sem bil bolan, | malokdaj | je prišel k postelji.Ernesta pa je nosil na | A |
teboj drugo domačijo. Ali smejočega si me videl | malokdaj, | malokdaj so se mi razvlekle megle s čela in | A |
domačijo. Ali smejočega si me videl malokdaj, | malokdaj | so se mi razvlekle megle s čela in v srcu se | A |
butarice in hlode po gozdnih, blatnih potih. | Malokdaj | je užil kaj ovsa, zato so štrlele kosti z njega | A |
svojim kričanjem napravljajo nemir. Človek pa se | malokdaj | prikaže iz žalostnega tega dvora.Ali vendar | A |
preveč vina. Dobro vem, da je Polikarp Khallan | malokdaj | pil čez mero in da je bil trezen tudi tisto | A |
smo, kakor živi kmet na svojem posestvu, kjer | malokdaj | kaj posebnega doživi. Štelo se je leto 1690 | A |
nepremagljiv krč. »Prav imaš, moj sin, gosposka se | malokdaj | zmoti!Le čudno, da ste se vi z Albrehtom Sigismundom | A |
ta živalca, ta živalca!l vzdihuje babica. m | Malokdaj | obvelja moja beseda, danes pa bo obveljala! | A |
nismo bili z njimi, ker sta berač in bogatin | malokdaj | prijatelja. Tudi smo se nekdaj pravdali zaradi | A |
tako rekoč plaval in bilo me je zgolj veselje. | Malokdaj | sem pisal domov in svojega prihoda niti nisem | A |
Siromaštvo je siromaštvo, in nesreča pride | malokdaj | sama. Tudi h Komarjevim je prišla še druga nesreča | A |
upiral jezičen Šentvidec. »Aha; človek tako le | malokdaj | užije tren veselja,« je pritegoval veseljak | A |
godec in je mežikal Mani. »Po praznem posežeš ‒ | malokdaj | ti zlomek ostane v rokah!« ste dognala sejmarja | A |
odročni dolini, je molčala, še sonce jo je videlo | malokdaj. | A zdaj je bilo poldne. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |