nova beseda iz Slovenije

malokdaj (405)


LENČKA Saj že pije.      Malokdaj      se vrne trezen s teh kupčij. TONA Ti pa tudi  A
je doletela nesreča, kakršni se taki ljudjé      malokdaj      izognejo. Kadar se naužije življenja, udari  A
MLAKAR séde: Gotovo ne. Še      malokdaj      mi je bilo takó prijetno pri srcu. Takega življenja  A
se ”godbe glas srebrni,“ zató ker dobé godci      malokdaj      zlatá za svojo godbo. ”Godbe glas srebrni  A
oddaljenem gnezdu skoro celo leto sami biti,      malokdaj      se kak boljši človek oglasi.A še tačas ti ni  A
Pečarica. No, no veš,      malokdaj      gre po volji.Delavski kruh je pičel in trd.  A
tih in pokoren. Amerika je kakor loterija,      malokdaj      in malokdo zadene terno. Zima.   A
imeli pri gospodinji hrano. Žal, da jim je      malokdaj      kaj ostalo.Spominjam se, da sem o prostih dnevih  A
„Ah, da, moji ljubi otroci." Andreicich se      malokdaj      vsede.Prestopa se z noge na nogo, kakor kokoš  A
In že so loputala vrata kočije. Brat je bil      malokdaj      na pristavi, živel je v Trstu, ampak pred njim  A
človeka so si zapomnili, takšnega romarja se      malokdaj      sreča, čeprav je skozi njihove kraje od spodaj  A
gospod je pa študiral nekje daleč in je prišel      malokdaj      domov.Kadar je bil pa doma, je hodil okrog ves  A
Štefanu. . / . / stran 157 . / Ljudje, ki      malokdaj      vina pokusijo, se hitro omamijo, kadar ga pijejo  A
če je sedel sam v krčmi, zlasti ker je imel      malokdaj      kaj denarja pri sebi.Zato pa si je štel v dolžnost  A
bil doma, vedno pri delu; še h Gašperju je šel      malokdaj,      ker je prišel navadno Gašper k njemu. »Preden  A
Gospodje s sodnije hodijo vsak svojo pot;      malokdaj      vidite dva skupaj.Davkarija pa nastopa skupno  A
bilo dobre pol ure hodá, torej so gozdarjevi le      malokdaj      prišli med ljudi, posebno Juriju je bil videti  A
redkokdaj doma in če se je tudi držal doma, bil je      malokdaj      trezen in poleg je imel še to napako, da je  A
kaplarjev in narednikov. Višji častniki so le      malokdaj      pogledali na vežbališče.Bolj so se zanimali  A
je dolga, suha, kljukonósa žena. Če se je res      malokdaj      v sejah oglašala, imamo verjetne svedoke, da  A
star prigovor: ‘ Kdor si obilo prebira, tak si      malokdaj      prebere.’« Naglo se potem oglasi tudi  A
bilo takrat, ko je stric jemal teto ‒« »Pa le      malokdaj      sem zgovorna, žalibog,« ga je prekinila starka  A
Težaven je vaš posel, vem ‒« »Žal, da mi je le      malokdaj      mogoče zatisniti pravici eno oko, kar storim  A
razvedri samskega človeka. Pred polnočjo je prišel      malokdaj      domov.Kadar se je bil pri nevesti dobro zabaval  A
očmi, ki vsega niso več hotele videti, našla le      malokdaj.     Prikazoval se mi je ponoči, v spanju, kot nujna  A
temveč iz globine njenih žarnih oči: »Tako      malokdaj      se vidiva ... « Resnik je začutil, da  A
in si krpal hlače. Vznemirjen je bil, kakor      malokdaj      v svojem življenju.Zdaj pa zdaj mu je zastala  A
odgrnila črni zastor. Noč je bila tako temna kakor      malokdaj,      ne zvezd ni bilo, ne meseca.Če so se razmeknili  A
je šel še tisti dan in ni ga bilo dolgo let.      Malokdaj      sem se spomnil nanj, ali kadar se je to zgodilo  A
mrtvašnice. Zmerom bolj tiho je bilo v dolini; le še      malokdaj      se je oglasilo ponoči ukanje na klancu -- kakor  A
na klancu -- kakor samoten klic sove; le še      malokdaj      se je glasilo ob nedeljah petje iz krčem, neprijazno  A
je prosil kruha. Spomini niso zmerom enaki,      malokdaj      se ponavljajo. Najgrenkejši so tisti, ki priromajo  A
kakor se razodeva, je potrkal. Zmotil se je      malokdaj.     Ponavadi so ga pozdravile zaupljive oči, zvezde  A
vrtu. Pod košatimi kostanji je bil mrak, le      malokdaj      je pomežiknilo jesensko sonce izza vejevja.  A
posebej ustvari po svoje njen prvotni obraz;      malokdaj      se ozrem nanjo, pa vendar vem, da bi brez nje  A
Bog. Kdor gre za takim ščinkovcem, se povrne      malokdaj;      in če se povrne, se skrije v hlev ter obrne  A
svoje tovariše, tako bistro jih je videl kakor      malokdaj      poprej.Zdelo se mu je, da imajo brušene zobe  A
»Kdor jih najde, njegovi so!« Srečal je      malokdaj      človeka, in kadar mu je prišel kdo naproti,  A
gosposko kakor ono sonce tam zunaj, ki se zasmeje      malokdaj;     , to malo belo sončece je bilo kratkočasno, kakor  A
preširok, oči so ležale globoko in so se smejale      malokdaj.      Govorila ni veliko, njen glas je bil globok  A
polna zlih misli in zlih besed. Oče je bil      malokdaj      doma, ali kadar je prišel, je bil njegov obraz  A
sobi in se niso zmenile zanjo, tudi govorile so      malokdaj      o nji, zato ker se je niso ne bale in je tudi  A
bogvekjé, pred davnim časom. Srečal sem jo      malokdaj;      časih, kadar sem prišel pozno domov, sem videl  A
vzdignil iz postelje in je stopil do okna. Le      malokdaj      se je še zaiskrilo iz pogorišča.Krčmar je razločil  A
dolival mu je žganja in se je molčé smehljal;      malokdaj      sem se ozrl nanj, ali čutil sem na licih njegov  A
ali bilo je tiho, tudi drevje je molčalo; le      malokdaj      je zaplaval veter preko globeli in še takrat  A
Hanca postarala. Obraz je bil bolj dolg in ozek,      malokdaj      so zardela lica.V očeh, na ustnicah je bil zrel  A
rokah neokretno pestoval časopis, da je bil      malokdaj      gost v kavarni in da ga je bilo pahnilo v ta  A
zaklenjene; za okni, za durmi pa pleše življenje; le      malokdaj      se po nerodnosti odgrne zastor, da plane svetel  A
ulico ter ugasne plah v tej neprijazni megli; le      malokdaj      zaškripljejo duri ter zalučijo na cesto perišče  A
... Njena mati naju ni motila; prišla je      malokdaj      pred pozno nočjo, pogledala je z zaspanimi očmi  A
vsi dobri sklepi mi polnijo dušo, katere mi pa      malokdaj      izpolni v poznejših dneh lahkomiselna glava  A
poljubim. Že je tvoj obraz bled in prozoren, in le      malokdaj      se zasveti pod to mehko kožo kaplja krvi; že  A
je prišel k njemu sošolec, kar se je drugače      malokdaj      zgodilo.Prosil ga je, da naj mu za eno samo  A
skupno samo ene hlače. Mož se je prikazal le      malokdaj;      imel ni stalne službe, četudi se je pehàl za  A
kakor njena mati. Njen fini obraz se je smejal      malokdaj,      a takrat je samo zatrepetalo in se zalesketalo  A
okrogli prsti so se leno poigravali. Govorila je      malokdaj      in še takrat le nakratko in razmišljeno, kakor  A
presenetila, in med drugim delom maše se je ozrl Kačur      malokdaj      na dekleta z rdečo židano ruto; toda videl jo  A
blato in sama temà!“ ”Ni tako pusto; ampak      malokdaj      pride gosposki človek in jaz govorim rada z  A
ali gorjača! Mnogokdaj sem bil žejen in lačen,      malokdaj      napojen in nasičen.Kaj tisto - eno sonce sije  A
nespametnejše in brezkoristnejše. In otrok se moti      malokdaj,      večkrat se motiš ti, starec, ki si že pohujšan  A
veličastno je tó! Tako veren in pobožen sem bil      malokdaj,      kakor v teh trenotkih.Vrtelo se mi je v glavi  A
stisnjene, izpod njih so štrlele trde čeljusti;      malokdaj      se je drug ozrl na drugega in še takrat je bil  A
ni o svojem sinu z nikomer, kakor je sploh le      malokdaj      videl kakšnega človeka ...Nekdaj samo, ko je sedel  A
materin obraz; in ta obraz je bil bled in bolan,      malokdaj      vesel, še v veselju plah.Obšla ga je groza ob  A
vesti zaslužene mere spoštovanja in sreče. In le      malokdaj,      komaj še ob močnem vinu mu pride na misel, da  A
odprl duri, da bi se pomenila o tem in onem?“      Malokdaj      se je čudil Šobar, ampak v tistem trenotku se  A
Šobar, ampak v tistem trenotku se je čudil;      malokdaj      je jecljal, ampak takrat je jecljal. ”Kaj  A
ves strah in lagal je tako na debelo kakor še      malokdaj      v življenju. ”Sredi izbe je visel, na zlatem  A
slabo, kakor je pač sijalo sonce. O, Marko, in      malokdaj      mi je sijalo!Videl sem premnogo dežela, spoznal  A
v navadnem življenju pust in dolgočasen, le      malokdaj      se razgreje; takrat pa ga spet zavije znana  A
se je brigal samo za svoje obširno posestvo;      malokdaj      je prišel v družbo in tudi obedoval je najrajši  A
besedo. Bele hiše gledajo izza vrtov in molčé; le      malokdaj      zazeha pes na pragu, s tenkim, zaspano pojočim  A
premalo glasan, tudi ne plešem rad in smejem se      malokdaj      ...“ Videl sem, da se je tresla od bridkosti  A
Vesel je bil, da je mogel govoriti z mano;      malokdaj      je prišel kdo k njim in tako je zmerom molčal  A
žalostni, zategnjeni vzdihi. Dela se je pritaknil      malokdaj;      opravljal ga je večidel sam praktikant, kajti  A
dolgčas mi ni bilo. Dnevi so bili topli kakor      malokdaj      v poznem oktobru: moja postelja je stala blizu  A
Živela sva kakor poltuja človeka; govorila      malokdaj      kakšno prijaznejšo ali veselo besedo. Tiste  A
Praznike pa smo imeli tisto leto takó lepe, kakor      malokdaj      prej. V Najjasnejše so mi ostali pred  A
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - Le      malokdaj      se vzbudí to upanje; zató umirajo bogovi takó  A
brani, da bi gledal svobodno in po svoji volji.      Malokdaj      je mislil na Ano; poslovil se je v srcu že davno  A
glavo ob dlan in se je zamislil. ”Glej, Pavle,      malokdaj      sem se spomnil na tisto svojo staro domovino  A
nebo. Sivi oblaki so tiho bežali preko nebá, le      malokdaj      se je zasvetila zvezda; hladen veter je pihal  A
listkih?« »Da naši dušni pastirji grešé, dasi      malokdaj,      o tem ni dvojbe.Zato zahajajo k izpovedi in  A
čop širokih in močnih brk, kakor jih imajo le      malokdaj      mladeniči v tej dobi.Bil je vreden potomec grofa  A
po kostanjevih gozdih in, če sem bil bolan,      malokdaj      je prišel k postelji.Ernesta pa je nosil na  A
teboj drugo domačijo. Ali smejočega si me videl      malokdaj,      malokdaj so se mi razvlekle megle s čela in  A
domačijo. Ali smejočega si me videl malokdaj,      malokdaj      so se mi razvlekle megle s čela in v srcu se  A
butarice in hlode po gozdnih, blatnih potih.      Malokdaj      je užil kaj ovsa, zato so štrlele kosti z njega  A
svojim kričanjem napravljajo nemir. Človek pa se      malokdaj      prikaže iz žalostnega tega dvora.Ali vendar  A
preveč vina. Dobro vem, da je Polikarp Khallan      malokdaj      pil čez mero in da je bil trezen tudi tisto  A
smo, kakor živi kmet na svojem posestvu, kjer      malokdaj      kaj posebnega doživi. Štelo se je leto 1690  A
nepremagljiv krč. »Prav imaš, moj sin, gosposka se      malokdaj      zmoti!Le čudno, da ste se vi z Albrehtom Sigismundom  A
ta živalca, ta živalca!l vzdihuje babica. m     Malokdaj      obvelja moja beseda, danes pa bo obveljala!  A
nismo bili z njimi, ker sta berač in bogatin      malokdaj      prijatelja. Tudi smo se nekdaj pravdali zaradi  A
tako rekoč plaval in bilo me je zgolj veselje.      Malokdaj      sem pisal domov in svojega prihoda niti nisem  A
Siromaštvo je siromaštvo, in nesreča pride      malokdaj      sama. Tudi h Komarjevim je prišla še druga nesreča  A
upiral jezičen Šentvidec. »Aha; človek tako le      malokdaj      užije tren veselja,« je pritegoval veseljak  A
godec in je mežikal Mani. »Po praznem posežeš ‒      malokdaj      ti zlomek ostane v rokah!« ste dognala sejmarja  A
odročni dolini, je molčala, še sonce jo je videlo      malokdaj.      A zdaj je bilo poldne.  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA