Razen te občanke je dosmrten sedež poleg prvega svétnika imela edina županja, ustvarjena vse drugače, nego si take oblástnice po navadi mislimo; kajti bila je dolga, suha, kljukonósa žena. Če se je res malokdaj v sejah oglašala, imamo verjetne svedoke, da ne zategadelj, ker morebiti ni vedela kaj reči - saj zgóvorni so vsi ženski jeziki - nego samo s pravičnega ponosa, kar so njene strupovite sovražnice po krivici imenovale ošabnost. Poudarjala je, da zánjo govore srebrna usta, ki so baš pripomogla, da se je primožila k županu, kateri naj torej namesto nje stopi na prste, ako je treba.