Kar gledal je, kje bi, mogel komu ustreči, kakor da bi hotel pokoro delati za prejšnje grehe in zapustiti za seboj dober spomin. Vedno je bil doma, vedno pri delu; še h Gašperju je šel malokdaj, ker je prišel navadno Gašper k njemu. »Preden odideta vidva,« je dejal nekega večera Tone Francetu, »pojdemo še na Primskovo na božjo pot in na grob našega očeta.«