Ožbe je zopet pripovedoval dogodke svojih mladih let, kako je pastirjeval in kravaril doli v graščini, kako hud je bil gospod, tako, da se ga je vse balo; a njega je imel rad, ker je bil pogumen fant. Mladi gospod je pa študiral nekje daleč in je prišel malokdaj domov. Kadar je bil pa doma, je hodil okrog ves bel, vso obleko je imel belo kakor kak Hrvat. Ožbeta je pa to jezilo.