In tudi v tem je ubogi orožnik podoben medvedu, da ga drže na vrvici in mora vestno delati to, kar hočejo drugi.« »Težaven je vaš posel, vem ‒« »Žal, da mi je le malokdaj mogoče zatisniti pravici eno oko, kar storim danes ‒« »Dobro, dobro,« je pohitel Vilar, srčno želeč, da bi se iznebil nadležnega človeka. Ko sta se orožnika zmotala skozi duri, je obrisal Vilar Danici solze, jo posadil na klop in sedel kraj nje.