kolo (25.649)

hotel. Kaj ni že čas, gospod, da vržem juda na	kolo,	pripnem na natezalnik ali ga izročim Bošnjakom	A
me spremi, med goste pojdeva, povesti hočem	kolo.	Oba odideta.	A
Melhijor, Jošt Soteški, Herič in Aron. Pozneje	kolo	in dva paža. PATER MELHIOR Tu je ropotalo	A
Bog nas obvari. Pripleše	Kolo	in loči Patra Melhijora od ostalih. JOŠT	A
Stavim glavo, da ni ničesar videl razen vinčeka.	Kolo	se izvije iz dvorane in odpelje Patra Melhijora	A
gospe in vitezi hrabri, na ples se ravnajte, v	kolo	stopite, kraljica ga vodi, v kolo hitite!Hitite	A
ravnajte, v kolo stopite, kraljica ga vodi, v	kolo	hitite!Hitite, hitite, da ne zamudite!	A
razumem, kar uganjaš ž njim. JOŠT Stopiva v	kolo.	Spotoma ti vse razložim.	A
in ne vidi kolašev, ki priplešejo v dvorano.	Kolo	vodi kraljica Barbara z očetom Hermanom.V kolu	A
Soteški, Herič in poslanik kralja Tvrtka.	Kolo	zagrne Veroniko in obstane.Vstopita pater Melhijor	A
Veroniko. . / . / stran 71 . / 9. PRIZOR	Kolo	in Veronika. BARBARA Kdo je ta deklica?	A
mi je Marina. BARBARA Nisi morda hotela v	kolo?	VERONIKA Ne, zašla sem si v teh belih dvorih	A
BARBARA Tako? Spovejte jo.	Kolo	naprej.Tih smeh.	A
Tih smeh.	Kolo	se postavi in se vije ob zvokih godbe. Zavesa	A
Čas se ne da zaustaviti.	Kolo	zgodovine se vrti. JANKO: Naprej, kolo zgodovine	A
Kolo zgodovine se vrti. JANKO: Naprej,	kolo	zgodovine! MAREK: Tovariš Dedal, prosim,	A
PEPCA Nič se ne boj! (Obesi košaro na	kolo	in se odpelje.) TONE (gleda za njo): Tako	A
rodoljubja zgolj. Sicer pri tem oranju peto bi	kolo	ne bil; še kako smešno bi uganil in tudi kakšnega	A
in prostran kot kakšna plaža, pa Gologranc,	kolo,	prenos lastnin. Prodali smo in šli.	A
\/ Sonetni venec 4. junij Gologranc,	kolo,	prenos lastnin - ko smo prodajali hišo na Mariborski	A
Ljub′ca, udari v roko, skočiva le hitro v	kolo!	Roka naj roke se trdno drži, lice pa naj od	A
klip, klop, klip, klop, da daleč okoli se sliši	kolo,	klip, klop, klip, klop, klip, klop. Tu v mlinu	A
in končala vročinska kap. Pripravljal sem	kolo,	da se odpeljem proti Soči kopat se.Soška kopel	A
bolnike, pometal nekaj stvari v torbo in skočil na	kolo.	Kmalu sem bil sredi Rožne doline, kjer me je	A
doline, kjer me je čakal deček. Spravil sem	kolo	v kmečki hiši, ki je stala ob starogorski poti	A
v kočijo. Vabilo sem odklonil, ker sem imel	kolo	spravljeno v bližnji hiši.»Še bolje!« je zamomljal	A
naslonjalu, usta odprta, klobuk potisnjen na oči.	Kolo	zadene ob kamen, voz se strese...Drozeg vzdihne	A
drugače ni šlo, je bilo potrebno opotekajoče	kolo	zgodovine zavrteti hitreje s pomočjo množic	A
mu je, da bi kriknil kakor Sergij, ko je šlo	kolo	čezenj. Tedaj je zabrlizgal avto Rdečega križa	A
kupovalka, ki se je mórala umakniti. Fant pridrži	kolo:	»Moja mati bi vam bila lahko učiteljica, ko	A
in fantje so zbijali šale. Zdaj nekdo požene	kolo,	da je bliže skupinici in sliši zgodbo, zaradi	A
zaradi katere se vsi krohotajo; zdaj pa nekdo	kolo	pridrži; potem pa se vsi nasmejani sklonijo	A
cesti vsa bela od prahu. On je razjahal svoje	kolo,	fantje pa so se režali ter odbrzeli za ovinkom	A
poldirkalnega kolesa. To, da je bilo njegovo	kolo	poldirkalno, vé, ker se je s tem pohvalila Fani	A
ker se je s tem pohvalila Fani; držal pa je	kolo	za krmilo in ga po stezi peljal v gozd.Sevé	A
»Zaradi blatnika, nunc.« »Blatnik tišči na	kolo,	« še vedro reče ženica, ko se je on nasmehnil	A
vodo. Nato spet, kakor da se je zvrnilo težko	kolo.	Grom, ko da se je zaletel zrakoplov v okno	A
nad dimnikom. A ko se je hitro zatem prikazalo	kolo	samokolnice, se je porajajoči srh omilil, čeprav	A
drgnjenje suhega telesa, ki se je naslanjalo ob	kolo.	Večinoma niso mogli več počeniti in so samó takó	A
bile še isti trenutek trop volkov, ki napade	kolo	no sani in laja vanjo.Ko jih je tiha noč nekoliko	A
otipljivo obliko. Rahlo je kdaj eno ali drugo	kolo	zacvililo, tudi žlebasti pokrov je kdaj škrtnil	A
kakó boš zdrsnil na ulici in bo šlo tramvajsko	kolo	čez tvoje gležnje -« Odvrgel je čik, ki mu je	A
koži in sežganih kosteh. A je hitro potem samo	kolo	samokolnice, ki se čez hip prikaže. Nato cela	A
brani. In spet riše sredi samotnega obrežja	kolo	v zrak pred njim, ki gre sključeno za njo.Čarovnica	A
openski tramvaj navzgor po rebri in zobčasto	kolo	pod njim zasaja črne zobe v vrsto črnih zob	A
je kakor čudež. Ribič v čolnu vrti zobčasto	kolo	in se počasi približuje bregu.Školji pa se sončijo	A
in tam naenkrat pritisnili zavore, da se je	kolo	kakor ukovano ustavilo na skrajnem robu.Glasno	A
vzpetini desno od hiše pa so se pasle kokoši.	Kolo	je stalo.Preklasto je bilo in veliko kakor hiša	A
oblakov je bilo zelenje še bolj sočno in mlinsko	kolo	še bolj sivo.Nenavadno kolo.	A
sočno in mlinsko kolo še bolj sivo. Nenavadno	kolo.	Visoko kakor domačija pa tudi široko kakor zid	A
tam notri predira postelje in omare. Ko se bo	kolo	premaknilo in se bo os vrtela, se bo žito trlo	A
svobodna kot poprej. »Majhna stavba, mlinsko	kolo	in race, vse kakor na razglednici!« je tedaj	A
»Ni res!« »V ozadju	kolo	z lopatami -« »Zakaj si takšen.« »ob kolesu	A
ona in on. On se naslanja na leseno mlinsko	kolo	in jo objema okoli pasu...« »Zakaj si takšen,	A
je zganila ramena. »Zame pa bo jutri spet	kolo.	Kolo in delo.	A
»Zame pa bo jutri spet kolo.	Kolo	in delo.Potem spanje in spet kolo.«	A
Kolo in delo. Potem spanje in spet	kolo.	« Njen glas je krotek prihajal izpod kapuce kakor	A
curek se je ulival iz premaknjenega žleba čez	kolo.	Vse je bilo nedotaknjeno, le raci sta bili zapustili	A
svoje velike oči v Voditelja na sliki na zidu.	Kolo	življenja pa je tisto podobo za zmeraj pogreznilo	A
smejala, sta ju senci oponašali na asfaltu; njeno	kolo	pa je stalo prislonjeno ob zid, kakor da je	A
skrivnost -« . /\ .. stran 170 . \/ »‚Samo njeno	kolo	so dekleta našla, ko so zjutraj brzela na delo	A
voznik ob opoldanskem počitku. Opazoval je njeno	kolo,	ki je krotko čakalo ob zidu; cesto, ki je samotna	A
povedati, da je deveta že čez!« Pograbila je	kolo	za krmilo in za sedlo hkrati ter ga sunkovito	A
naša izmena menja urnik« je rekla in zajahala	kolo,	tako da je jahala cev in na pol sedela na nji	A
prizanesljivo rekla. Stegnil je roko, da bi prijel	kolo	za sedlo.Tedaj se je umaknila in se zasmejala	A
vendar vračal v vas z upanjem, da bo razsedla	kolo	pred malimi železnimi vrati.In pri tem se je	A
vijaka, da bi ga poganjal, ampak ob vsakem boku	kolo	na lopate.S krova seveda ni bilo videti koles	A
je Luciana pritisnila na zavore ter razjahala	kolo	in prožna kakor Amazonka igrivo skočila na tla	A
je pod pazduho in ni hotela, da bi on vodil	kolo,	kakor da bi se upirala nepotrebnemu izgubljanju	A
je njegovega objema in se še bolj obrnila. »	Kolo	se bo prevrnilo,« je rekla, na videz vesela	A
je šla prva, on je počasi vodil navzdol njeno	kolo	in krepko stiskal zavore. »Kakor dva letoviščarja	A
bodo letoviščarji zasedli obalo. Položil je	kolo	na prod, potem se je približal Luciani, objel	A
ostudnega hipnotizerja. Urno sem poganjala	kolo,	da bi mu ubežala, a obraz je letel z mano, plaval	A
oblaki takšni in ne drugačni? Zakaj se mlinsko	kolo	na lopatice vrti hitreje, kakor se vrti kolo	A
kolo na lopatice vrti hitreje, kakor se vrti	kolo	na koritca?Zakaj led bobni, dokler se redi,	A
človek lahko tako vozil. Ravničar si je bil	kolo	naredil sam.Bilo je leseno, okorno, toda po	A
oba žagarja sedeti na njem. Vode je dovolj,	kolo	se naglo vrti, zato s svojo težo zadržujeta	A
vnikarjev stric zamahnil z roko. Venček je potegnil	kolo	na žleb.Žaga je planila in se grozeče približala	A
krvav. Tekla je k vodnjaku, obračala okroglo	kolo	in ga potem dolgo in skrbno umivala.Kri pa se	A
vpitje: spik engliš, spik engliš! Kovinsko	kolo	samokolnice drdra po uličnem tlaku, slabotno	A
15. Preden kovinsko	kolo	samokolnice spet zaropota po ulici, preden se	A
kako je nataknila vedro na kavelj in odvezala	kolo	vodnjaka, sklanjala se je čez rob in gledala	A
ponoči prižgal papir med prsti, da je gonil	kolo	nad vrati celice je nastavil vedro z umazano	A
strmel v odhajajočo ladjo, v njeno velikansko	kolo	na repu, ki je brizgalo curke vodne pene in	A
In športen. Najlepše pa je bilo	kolo.	Stalo je tam na sliki kot plemenski žrebec.	A
sliki kot plemenski žrebec. Bilo je žensko	kolo,	najprej Irenino, zdaj njuno.Bilo je staro kolo	A
najprej Irenino, zdaj njuno. Bilo je staro	kolo,	kromirano, kakršnih danes ne delajo več.V naravi	A
občudovali. Potem je Gregor preizkusil slavno	kolo,	ki je bilo naslikano na platnicah knjige.	A
Ireno in jo vprašal, če si lahko izposodi slavno	kolo.	Sedela sta v polmraku in pila čaj.	A
kako seda na znamenito Diamond-Andersonovo	kolo.	Privihala si je krilo čez kolena.	A
večer je prišel k njej in si izposodil slavno	kolo.	Sedela sta v poltemi, pila sta Diamondov najljubši	A
Saj je vedela, da je bil že njegov prihod po	kolo,	tisti večer, ko je Peter odpotoval, predrzno	A
zahrope in počasi izpluje. Sredi reke se veliko	kolo	hitreje zavrti, ladja se počasi obrača, kljun	A
Tu se je pogovor zataknil. Že njegovo	kolo,	s katerim se je Gregor vsak dan vozil v okolico	A
O kolesu nista nikoli govorila.	Kolo	je bilo sveto in ljubljeno.In on ga je neusmiljeno	A
. / stran 153 . / Gregor, ki je pripeljal	kolo,	se je ustavil na vogalu.Mož visokih principov	A
stoletje, ki mu onemogoča dostop do reke. Na	kolo,	ki ga je pripeljalo sem. Sunil ga je v kup rjavega	A
Sikalo je in švistelo. Zadnje	kolo	je počasi med hudobnim šestenjem počasi in zanesljivo	A
je ugotovil, da vozi po obroču. Znamenito	kolo,	na katerem je nastajala znamenita knjiga N	A
privlekel šele okrog enajste ure. Treščil je	kolo	v vežo, in ko je prižgal luč, ga je streslo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani